KLARA PEŠL: “Nikoli si ne želim odrasti, saj svet odraslih ni zabaven …”

Klara Pešl, Mariborčanka, ki se je pred kratkim iz centra mesta preselila na podeželje, natančneje v Pernico.  V prostem času rada bere, rada gleda serije, od katerih ima najraje že neštetokrat pogledano Friends. Vegetarijanka je približno od 9 leta starosti, veganka pa zadnjih nekaj let.

  • Klara, izgledaš kot najstnica. Koliko let šteješ?

Ha, ha, hvala. Stara sem 29 let, čez manj kot mesec dni bom dopolnila 30. Priznam, da se nikakor ne počutim toliko stara, prej kakšnih 18, le da ne obiskujem več srednje šole. Po duši bom zmeraj otrok … Rada imam Miki miške, družabne igre, itd. Nikoli si ne želim odrasti, saj svet odraslih ni zabaven …

  • Kaj si po poklicu, kaj počneš v življenju?

Po srednješolski izobrazbi sem aranžerka, po višješolski pa diplomirani inženir logistike. Za aranžerstvo sem se odločila zaradi ljubezni do ustvarjanja, medtem ko sem se za študij logistike po pravici povedano odločila, ker nisem vedela, kam iti dalje. Vendar nisem hotela imeti dokončane le srednje šole. Trenutno sem brezposelna, a sem delala že marsikje – trgovina in restavracija Spar, Pošta Slovenije idr. Želim uspeti z Veganskim vodičem, saj me tovrstno delo izpopolnjuje in veseli, sočasno pa pomagam tudi živalim. Psihično nisem sposobna gledati vseh grozot, niti fizično pomagati v hudih razmerah, saj me to preveč uniči, zato sem našla način, kjer lahko pomagam živalim brez prej naštetega – tj. Veganski vodič.

  • Kaj je bistvo Veganskega vodiča?

Tako ljudem na prijazen način predstavljam veganske izdelke in veganstvo nasploh. Več je veganov, manj živali trpi. Ker mi to vzame res veliko časa, zaradi brezposelnosti in želje po ljubezni do dela, poskušam vse omenjeno združiti. Drugje ne bi rada iskala službe zaradi prepričanja, da bo potem Vodič zavoljo časovne stiske trpel.

“Dandanes namreč res ni težko biti vegan, saj je izbira zelo obsežna. Tega ne morem reči za obdobje, ko sem postala vegetarijanka.”
  • Koliko časa si vegetarijanka, koliko veganka? Kaj so bili razlogi za eno in kaj za drugo?

Vegetarijanka sem približno od 9 leta starosti, veganka pa zadnjih nekaj let. Razlog za moje vegetarijanstvo je bil dogodek iz mladosti. Kot otrok sem imela svojo kozico, ki jo je dedek ubil, čemur sem bila (sicer po nesreči) priča. Sicer je rekel, naj ne hodim na določeno mesto, a sem kot radoveden otrok seveda šla pogledat in jo videla privezano viseti s prerezanim vratom. Po opisanem dogodku sem postopoma povezala stvari in ugotovila, od kje pride meso, kako nastane idr. Šlo je za odločilen trenutek v mojem dotakratnem življenju. Veganka sem postala po spoznanju, da zgolj vegetarijanstvo za dobrobit živali ni dovolj.

  • Kako so tvoje veg(etarij)anstvo sprejeli domači? Si edina veganka v družini, kdo komu kuha?

Takrat se je bilo odreči mesu velik tabu, čeprav so v trgovinah imeli vegetarijanske polpete. Ker me doma pri odločitvi najprej niso podpirali, sem večino časa jedla krompir, riž in solato. Domači so veganstvo dobro sprejeli, saj so bili navajeni že vegetarijanstva. Le mama si nikakor ne more zapomniti, česa ne jem. Najbolj se je zame od nekdaj potrudila nona (že v času vegetarijanstva). V družini sem edina veganka. Med bivanjem pri starših, sem si kuhala sama, kar počnem tudi zdaj, ko živim na svojem. Nihče od domačih me ne zbada ali gleda po strani, saj so se preprosto navadili na moj način življenja. Veganstvo je pri nas tema, ki je ne omenjamo, ker v debati ne bi nikamor prišli.

  • Čemu si se najtežje odrekla?

Kot vegetarijanka sem najtežje opustila pico, kot veganka pa krofe … čeprav se običajno ljudje najtežje »ločijo« od sira.

  • Kaj pa sošolci, prijatelji, okolica?

V osnovni šoli sem bila kot vegetarijanka vedno »čudna« in malica je bila za vse ista. Nikoli ne bom pozabila prijazne šolske kuharice, ki mi je zmeraj posebej pripravila kruh z viki kremo, ko sem prišla do nje (če to slučajno bere, gre za OŠ Janka Padežnika Maribor; iskreno se ji zahvaljujem). Obdobji osnovne in srednje šole sta zame s tega vidika predstavljali velik stres. Večina sošolcev ni razumelo, kaj šele podpiralo vegetarijanstva. Dostikrat sem se zaradi občutljivosti zatekla na stranišče in jokala, ker jih tudi jaz nisem razumela.

“Povabljena sem bila na rojstni dan v gostilno, kjer so mi pripravili polnjene bučke, kasneje pa se je kuhar pohvalil, da so bile tako dobre zaradi dodane goveje jušne osnove …”
  • Si morda ti koga opogumila, navdušila za veganstvo?

Težko rečem, da sem koga spodbudila k veganstvu, a mi dosti ljudi piše na strani Veganski vodič, da so mi hvaležni za lažji »preskok« iz vsejedstva v veganstvo.

  • Si imela kakšne posebne priprave na veganstvo?

Veganka sem pravzaprav postala čez noč brez posebnega predznanja, česar ne priporočam. Vnašala sem namreč premalo kalorično hrano. Kasneje sem se o prehrani in zdravju poučila s pomočjo Kitajske študije.

  • Občutiš na sebi kakšne spremembe, odkar si veganka?

Hm, vidim razliko predvsem v svoji občutljivosti. Zdi se mi, da me marsikaj hitreje prizadene, hitreje se raznežim idr.

  • Kako ti gre od rok kuha, kaj najraje ješ?

Priznam, da nisem mojstrica v kuhanju, zato pogosto pripravljam enostavne jedi. Najraje imam lazanjo.

  • Kako izgleda tvoj dan, ko nisi v šoli/službi?

Moj dan zgleda po navadi takole: naprej vstanem in si pripravim zajtrk, npr. opečenec z avokadom in s soljo ter čaj. Nato pregledam Facebook stran Veganski vodič (razna sporočila ipd.) ter poiščem novice, primerne za ozaveščanje in obveščanje veganov. Sledita pospravljanje hiše in sprehod z jazbečarjem Arom. Pripravim kosilo in običajno grem v Maribor, kjer obiščem trgovine in pogledam za novostmi, akcijami veganskih izdelkov.

“Večina sošolcev ni razumelo, kaj šele podpiralo vegetarijanstva. Dostikrat sem se zaradi občutljivosti zatekla na stranišče in jokala, ker jih tudi jaz nisem razumela.”
  • Se ti je kdaj kje zgodil kakšen zanimiv dogodek ob naročanju veg(etarij)anske hrane?

Glede naročanja hrane »zunaj« lahko opišem dva neprijetna dogodka, ki sta se zgodila še v času vegetarijanstva: 1) povabljena sem bila na rojstni dan v gostilno, kjer so mi pripravili polnjene bučke, kasneje pa se je kuhar pohvalil, da so bile tako dobre zaradi dodane goveje jušne osnove; 2) v piceriji, ki več ne obstaja, sem naročila margerite in zraven dobila še malo šunke.

  • Kako se zdaj izogibaš tem rečem?

Če grem na kosilo v vsejedo restavracijo, pred prihodom pokličem in razložim, česa ne jem. Ponavadi kar povem, kaj naj mi pripravijo – vem namreč, da skoraj vsaka gostilna ponuja pomfrit, pečeno zelenjavo in solato.

  • Te veganstvo osrečuje, te izpopolnjuje?

Veganstvo me definitivno izpopolnjuje zaradi zavedanja, da ne škodim živalim oz. se temu v največji možni meri izognem. Pred ustanovitvijo Veganskega vodiča me je pekla vest zaradi mišljenja, da delam premalo. Zdaj sem srečna, saj vem, da skoraj ves čas namenjam ozaveščanju ljudi.

  • Obstaja možnost, da postaneš spet vegetarijanka ali celo vsejedka?

Zase vem, da ne obstaja možnost vrnitve k vegetarijancem ali vsejedcem. Ne predstavljam si, da bi me kdorkoli ali karkoli lahko prepričal/o v to.

“Kot otrok sem imela svojo kozico, ki jo je dedek ubil, čemur sem bila (sicer po nesreči) priča. Po opisanem dogodku sem postopoma povezala stvari in ugotovila, od kje pride meso, kako nastane idr. Šlo je za odločilen trenutek v mojem dotakratnem življenju.”
  • Tvoj mail je ‘veganski vodič’? Zakaj?

Vodim Facebook stran Veganski vodič (ta mesec bo zaživela še spletna stran), kjer objavljam prehranske in druge izdelke, primerne za vegane. Skušam pomagati ljudem, ki jih veganstvo zanima in tistim, ki so že vegani. Dandanes namreč res ni težko biti vegan, saj je izbira zelo obsežna. Tega ne morem reči za obdobje, ko sem postala vegetarijanka.

  • Tvoj moto?

Moj moto? Hm … Da naredim vse, kar je v moji moči za dobrobit živali in planeta.

  • In sporočilo našim bralcem?

Vsejedcem sporočam, da  biti vegan v današnjih časih ni težko. Samo poglejte si mojo Facebook stran Veganski vodič in se prepričajte sami. Če imate kakršnokoli vprašanje ali potrebujete pomoč, vam z veseljem pomagam. Le kontaktirajte me! Vesela bom vsakega zanimanja. Hkrati se iskreno zahvaljujem veganom za vso podporo. Z njihovo pomočjo namreč lahko počnem to, kar me izpopolnjuje, veseli in osrečuje.

  • Koga bi ti želela bolje spoznati oz. izvedeti njegovo zgodbo in bi ga zato predlagala za naslednjega intervjuvanca?

Predlagam Jasmino Hrastovec (Minci kuha) ali pa Majo Švener (lastnica ličila.si). Zakaj? Ker sta obe dobrosrčni in polni energije. Obe zelo občudujem in kujem v zvezde …

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE