Knjižni kotičekRevija 5D

Pomembno sporočilo sibirske puščavnice Anastasije: Človeštvu je treba vrniti njegovo moč

Če bi naredili nekakšen seznam literature, ki spreminja svet, bi se knjiga, ki jo predstavljamo tokrat, prav gotovo znašla na samem vrhu tega seznama. Kdo še ne pozna sibirske puščavnice Anastasije, ki je po zaslugi Vladimirja Megreja zaslovela po vsem svetu? Njeno sporočilo je preprosto, a ima moč preobraziti svet v rajski vrt. V Rusiji se to že dogaja. Ljudje so pomembno sporočilo skrivnostne puščavnice vzeli zares, začutili so ga s srcem in dušo, in začeli njena navodila udejanjati v realnosti.

Piše: Sara Zupan, univ. dipl. literarna komparativistka

Prva knjiga iz zbirke je prvič izšla leta 1996, takrat z naslovom Zveneče cedre tajge. Sledilo ji je še devet knjig, pred kratkim pa je prva knjiga doživela prenovo in ponatis. Prenovljena in dopolnjena izdaja prve knjige je izšla leta 2020 pri založbi Primus z naslovom Anastasija – Energija tvojega rodu, zbirka pa se je preimenovala v “Zveneče cedre Rusije” in jo sestavlja vsega skupaj deset knjig: Anastasija; Zveneče cedre Rusije; Prostranstvo ljubezni; Soustvarjanje; Kdo dejansko smo?; Rodovna knjiga; Energija življenja; Nova civilizacija, 1. del; Nova civilizacija, 2. del, Obredi ljubezni; Anasta. Temeljno sporočilo celotne zbirke je: človeštvo lahko reši sebe in planet le tako, da se postopno vrne nazaj k naravi in zaživi v sožitju z njo.

Avtor knjig je ruski poslovnež Vladimir Megre, ki sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja med plovbo ob sibirski reki Ob v obrežni vasi sreča preprosto mlado žensko, ki ga popelje v sibirsko pragozdno tajgo, da bi mu pokazala neko posebno, zvenečo cedro. Vladimir ne more verjeti svojim očem, ko vidi, kje in kako dekle živi – nima niti hiše niti čiste vode, njen dom je travnik, spi pa v podzemni votlini, kjer jo greje medvedka. Kljub hladnemu podnebju je ves čas bosa in oblečena le v lahko poletno oblekico.

Prva knjiga iz zbirke je prvič izšla leta 1996, takrat z naslovom Zveneče cedre tajge. Sledilo ji je še devet knjig, pred kratkim pa je prva knjiga doživela prenovo in ponatis. Prenovljena in dopolnjena izdaja prve knjige je izšla leta 2020 pri založbi Primus z naslovom Anastasija – Energija tvojega rodu.

Vladimir z njo v tajgi preživi tri dni, njuni pogovori pa se sukajo okoli najpomembnejših življenjskih tem. Anastasija Vladimirju pokaže svoje posebne sposobnosti, zaradi katerih nemalokrat pomisli, da je čarovnica. Pokaže mu svojo zmožnost gledanja na daljavo s pomočjo “žarka”, razkrije mu, kako “modelira” prihodnost, kako s svojimi mislimi in predstavami vpliva dobesedno na ves svet okoli sebe. Pri tem poudarja, da vse to ni nič posebnega – da tudi ona ni nič posebnega, temveč samo človek, in da lahko to, kar zmore ona, naredi vsak. Le povezati se je treba s svojim bistvom, se ločiti od tehnokratskega sveta, ki nas pogublja in oddaljuje od resnice, in se vrniti k naravi.

Anastasija podaja nasvete o tem, kako bi morali vzgajati otroke, kako se je treba prehranjevati, kako bi lahko zmanjšali onesnaževanje, izpopolnili svoje skrajno primitivne računalnike (ki se s človeškimi možgani, ki so pravi superračunalnik, ne morejo kosati niti za šalo) in še marsikaj. Kot daleč najpomembnejše pa izpostavlja vrtičkarje in njihov pomen za zemljo in človeštvo. Vrtičkarji, ki pridelujejo hrano na svojih malih koščkih zemlje, pravzaprav predstavljajo prvi in temeljni korak za dosego (ponovnega) sožitja z naravo. Drugi korak je oblikovanje rodovnih posestev, na katerih naj bi vzgajali rodove svojih potomcev in častili spomin na prednike. Vsaka družina bi v ta namen od države brezplačno dobila hektar zemlje, na katerem bi lahko ustvarila svoje rodovno posestvo. Tretji korak, ki spontano sledi drugemu, pa je razširitev teh čudovitih naravnih vrtov po vsem planetu v obliki rodovnih vasi.

Avtor knjig o Anastasiji je ruski poslovnež Vladimir Megre, ki je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja med plovbo ob sibirski reki Ob v obrežni vasi srečal preprosto žensko, Anastasijo, ki mu je predala pomembna sporočila za celotno človeštvo.

Danes je v Rusiji, tako Vladimir Megre v knjigi Anastasija, že okoli 400 takšnih naselij, ki so sestavljena iz rodovnih posestev. Ljudje že več kot dvajset let, že vse odkar so knjige o puščavnici Anastasiji v Rusiji prvič izšle, uresničujejo njene ideje, ki temeljijo na dobroti, ljubezni in nujnosti sožitja z naravo.

Ob branju te knjige (in vseh naslednjih v zbirki) nam hitro postane jasno (če nam prej ni bilo), kako malo je potrebno, da se svet ne le spremeni, temveč preobrazi v rajski vrt, o kakršnem smo si upali le sanjati. Sporočilo sibirske puščavnice je kristalno jasno, preprosto, razumljivo vsakomur, a hkrati tako neverjetno močno. Edino vprašanje, ki si ga moramo zastaviti – in odgovor najbrž ni lahek -, je, ali je človeštvo že doseglo stopnjo zavesti, na kateri lahko vse, o čemer s takšnim žarom pripoveduje Anastasija, tudi uresniči. Bi si naša država drznila človeku vrniti vso njegovo moč v njegove roke, s tem ko bi mu brezplačno poklonila hektar zemlje? To bi bila nedvomno pot k popolnemu raju na zemlji in stanju, v katerem bi bil človek resnično svoboden. Pa je državam sveta to v interesu?

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE