Covid in obvezno cepljenje ali Kako elita nadzoruje programirane osebe
Ne obstaja objava, kjer ne bi pisal o programiranju. Programiranje se nanaša na notranje procese mišljenja, občutenja in vzorce vedenja, ki se jih naučimo skozi izkušnje in jih povezujemo s konkretnimi rezultati. Programiranje temelji na zavestnem in ciljno usmerjenem ravnanju, s katerim spreminjamo svoje mišljenje, izboljšujemo obstoječa neželena ali omejujoča stanja ter s tem lažje dosegamo svoje cilje. Vsak človek ima svoj lasten zemljevid resničnosti, ki mu skozi življenje sledi, a ni nujno, da ga tudi razume. Izkušnje so tiste, iz katerih se učimo, zato moramo določeno dejanje izvesti, če ga želimo razumeti.
Naravne hierarhije učenja, komunikacije in sprememb
Obstajajo naravne hierarhije učenja, komunikacije in sprememb. To je šest logičnih ravni sprememb:
- Namen in duhovnost: lahko je sodelovanje v nečem večjem od sebe, kot je religija, etika ali drug sistem. To je najvišja stopnja sprememb.
- Identiteta: je oseba, s katero se poistovetimo in vključuje naše odgovornosti in vloge, ki jih igramo v življenju.
- Prepričanje in vrednote: gre za naš osebni sistem prepričanj in vprašanj, ki so za nas pomembna.
- Zmožnosti in spretnosti: naše sposobnosti in kaj lahko storimo.
- Vedenja: so posebna dejanja, ki jih izvajamo.
- Okolje: naše okolje je naš kontekst, vključno z drugimi ljudmi okoli nas. To je najnižja stopnja sprememb.
Namen vsake logične ravni je organizirati in usmerjati informacije pod njo. Posledično lahko sprememba na nižji ravni povzroči spremembe na višji ravni. Velja pa tudi obratno – sprememba na višji ravni lahko povzroči spremembe na nižjih ravneh.
Večina ne razume globine tega, kar sem napisal, to pa zato, ker se tega nikoli niso učili. Osebno verjamem, da so to osnovni temelji za življenje, ki bi se jih morali naučiti že v osnovni šoli, toda tega ne boste našli v šolskih programih. Razlog seveda tiči v ozadju načrta Elite, s katerim nas nadzoruje.
Moj namen ni prepričevati vas, da morate slediti mojim objavam in jim slepo verjeti. Moj cilj je, da vam odprem oči in da začnete sami raziskovati. Če preberete neko dejstvo, teorijo, hipotezo ali idejo, to še ne pomeni, da jo tudi razumete. Nekdo se lahko nauči vseh pravil o košarki, toda če v roke ne bo prijel žoge, šel z njo na igrišče in jo metal na koš, ne bo znal igrati košarke. Na žalost pa je življenjska zgodba večine posameznikov še slabša.
Na igrišče življenja gredo brez kakršnega koli teoretičnega ali praktičnega znanja o odnosih, ljubezni oziroma o življenju nasploh. Ves čas se prilagajamo različnim situacijam. Mediji, vlada, dekle, fant, žena, mož, prijatelji, starši nas zavedno in nezavedno usmerjajo v okviru programiranih načrtov Elite, ki vodijo v povsem napačno smer.
Danes imamo že več kot 10.000 uradno registriranih bolezni
Vsako leto pa »odkrijejo« nove, ki nam uničujejo življenje. Za te bolezni ima farmacija uradno patentiranih in registriranih 561.000 zdravil. Ste se kdaj vprašali, kako je mogoče, da je vedno več in več novih bolezni, če pa imamo farmacijo, ki naj bi jih pozdravila, odpravila, izkoreninila? Ste že kdaj slišali, da bi farmacija rekla, da določena bolezen ne obstaja več?
Razlog je seveda v tem, da so skoraj vse bolezni narejene umetno. Na dan prihaja resnica in po novih podatkih naj bi do začetka leta 1900 obstajalo samo sedem (7) bolezni, za katere so zdravila našli v naravi, v rastlinah. Takrat se je začela razvijati farmacija, katere ime izhaja iz grške besede »Pharmakon«. Pharmakon ima v filozofiji in kritični teoriji tri pomene: zdravilo, strup in grešni kozel. Prvi in drugi se nanašata na vsakdanji pomen farmakologije (in na njeno podpolje, toksikologijo), ki izhaja iz grškega izraza φάρμακον (phármakon) in označuje katero koli zdravilo, medtem ko se tretji pomen nanaša na farmakos – ritual človeškega žrtvovanja.
Nadaljnji pomen za farmakon kot zdravilo, ki je zanimiv za nekatere sedanje avtorje, pa najdemo v grško-angleškem leksikonu Liddell-Scott-Jones, ki ga opredeljuje kot »sredstvo za izdelavo nečesa« (vir: Wikipedia). Farmacevtska industrija financira gradnjo vseh zdravstvenih šol in fakultet, pripravlja učni načrt in mlade študente, ki se vpišejo na medicinsko fakulteto s ciljem, da bi pomagali ljudem, programira v nekaj povsem drugega.
V svojem življenju sem imel priložnost modelirati veliko ljudi
Med njimi je bilo tudi izjemno prijazno in srčno dekle, ki je v mojem društvu nastopalo v baletnih predstavah. Bila je izjemno talentirana balerina in ker so jo starši in konservatorij za balet programirali, da balet ni primerna življenjska pot zanjo, se je odločila za študij medicine. Zaman sem se trudil, da bi jo prepričal v nasprotno. Vsako leto, ko sva se srečala, si nisem mogel pomagati, da ji ne bi rekel, da izgleda grozno.
Vem, da se česa takšnega ženski ne sme reči, toda bila je vidno neprespana, izčrpana in popolnoma bleda v obraz. Prisežem vam, da je izgledala zelo grozno in nikoli ne bom pozabil njenih besed: »Veš, Matej, najhuje je, ko nas učijo, da ne smemo sočustvovati z ljudmi, ki so bolni, ampak se moramo popolnoma distancirati od njih, moramo jih obravnavati kot številke.«
Cilj Elite, ki nadzira farmacijo, je popolnoma programirati mlade študente, da bodo ubogljivo delali tisto, kar jim bodo naročili. Mladi zdravniki tako postanejo programirani roboti, ki v 98 % ubogajo in delajo samo to, kar jim naročijo višji sloji medicinske piramide. Vse, kar je izven konteksta »moderne« medicine, je za njih šlamastika, teorija zarote, neumnost brez primere. Ko je to dekle končalo drugi letnik medicine in sva se ponovno srečala, sem ji rekel, da so vsa cepiva strup. Njen programiran odziv je bil, da je to največja neumnost, kar jih je kdaj slišala in da so cepiva rešila človeštvo.
Tuje entitete, ki so nas napadle, so se programiranja lotile na vseh področjih našega življenja
Ravno zato je boj ekipe Q s predsednikom Donaldom Trumpom na čelu tako težak in kompleksen. Programirani ljudje ne bodo razmišljali izven okvirjev. Če jim je določena tema neznanka ali je v nasprotju z njihovimi vrednotami in prepričanji, se bodo zaradi programiranega obrambnega mehanizma zablokirali, zanikali in razjezili. Sam se zavedam, da ne vem vsega in da se lahko tudi motim, zato se pri nepoznanih zadevah nikoli ne zablokiram, ampak začnem raziskovati.
Če osebi A in B trdita nasprotno, je potrebno ugotoviti, kdo ima prav. Če sem jaz oseba A, lahko pridem do dveh ugotovitev. Prva je ta, da jaz nimam prav in ima prav oseba B, druga pa, da imam jaz prav in se oseba B moti. Lahko pa se zgodi, da niti jaz kot oseba A niti oseba B nimava prav in je pravilen odgovor C. V svojem raziskovanju sem velikokrat prišel do novih zaključkov, ki so mi podrli stara prepričanja, zato sem jih nadgradil.
Ko so mi prvič rekli, da virusi ne obstajajo in da so cepiva strup, sem se tudi jaz zablokiral in rekel, da je to nemogoče. Naše vrednote in prepričanja namreč ne zmorejo mimo naše notranje logike, da pri medicini sodeluje toliko ljudi in da bi zagotovo kdo kaj rekel, in zaradi takšnega razmišljanja se avtomatično blokiramo in zanikamo. Takšen način notranjega razmišljanja se imenuje programiranje Elite.
Vprašajte se, kako je mogoče, da iz leta v leto zboli vedno več ljudi, če pa medicina in farmacija »resnično vesta«, kaj delata in izumljata vedno več cepiv?! Zakaj je srčno-žilnih bolezni, diabetesa, prebavnih težav, artritisa, depresije, anksioznosti, avtizma … vedno več in ne vedno manj? Zakaj je konoplja, ki je dokazano najboljše zdravilo za vse bolezni in težave, na listi prepovedanih drog? Morda zato, ker farmaciji njihova patentirana zdravila in cepiva prinašajo več tisoč milijard dolarjev dobička? Če bi bili vsi zdravi, kako bi potem medicina in farmacija služili denar?
Če zdravniki resnično vedo, kaj delajo, zakaj je bolnikov vedno več in ne vedno manj?
To je vprašanje, ki si ga morate zastaviti, ko bo vaš obrambni mehanizem zanikal trditev, da so zdravniki v resnici največji zločinci proti človeštvu. Ta trditev ne velja za vse zdravnike. Okvirno 10 % je dobrih, ki raziskujejo in se izobražujejo v alternativni medicini, iščejo rešitve izven farmacevtskih lobijev in resnično pomagajo ljudem.
Zdravniki so lahko dobri »mehaniki«, znajo pomagati pri zlomih in takšnih in drugačnih nesrečah, toda o zdravljenju bolezni nimajo pojma. Če vas zdravnik na pregledu ne bo povprašal o vašem načinu življenja, prehranjevanja ter se osebno zavzel, da odkrije vzroke vaših težav, in vam bo namesto tega začel predpisovati zdravila, potem se mu zahvalite in pojdite daleč stran od njega.
Seveda pa imata Elita in njena farmacija izdelan celosten načrt, kako uničiti ljudi in jih narediti kronično bolne. Bolan človek bo upošteval vsa navodila, ki mu jih dajo. Vam je to kaj znano? Ste opazili, kako nas zdaj, ko imamo na obisku vsemogočen smrtonosni virus, vlada vsak dan straši z novicami, da se vsak teden okuži na tisoče ljudi in kako bolnice pokajo po šivih in da ljudje umirajo na cestah?
Hm … Po letu dni bi človek pričakoval, da bo ob tako smrtonosnem virusu vsaj 40 % manj Slovencev. Jaz tega nisem opazil, ste vi? Vprašajte se, kakšni managerji so v vladi, ki namesto da bi v težkih časih ljudi spodbujali in jim vlivali upanje, da bomo ta »smrtonosni virus« premagali, raje strašijo, nas žalijo, se norčujejo, državno pomoč pa zahtevajo nazaj, kljub temu, da veliko ljudi zaradi nastale situacije še vedno ne more delati. Vprašajte se, zakaj toliko ustrahovanja in zakaj nas želijo finančno uničiti, da zapremo svoja podjetja in pristanemo dobesedno na cesti?
Vlada ne deluje v interesu državljanov in volitve niso naša svobodna volja, da izberemo tiste, ki nam bodo vladali
Vsi so nastavljeni s strani Elite. Zatorej je popolnoma vseeno, ali so izvoljeni levi ali desni ali sredinski, vedno bodo izbrani tisti, ki jih hoče Elita. Nastavljene lutke nato delujejo zgolj in samo po ukazih lastnikov podjetja Republika Slovenija. Vsi zakoni so pisani samo in izključno v korist lastnikov in ne v korist državljanov. Kot sem pojasnil v prejšnjem članku, nam Elita ne sme lagati in zato je morala ustanoviti slamnatega človeka, fiktivno osebo, s katero nas zavajajo. Vlada nam je nato preko zakonov in odlokov začela vsiljevati obvezna cepljenja za otroke, nošenje mask, testiranja in cepljenja proti virusu, ki ne obstaja.
Ste se kdaj vprašali, na podlagi česa? So nam kdaj koli posredovali kakšne študije ali raziskave? Ne, nikoli! Plačane lutke s strani farmacije in Elite nas preko medijev vsakodnevno zasipajo z lažnimi podatki, ljudje pa jih brez kančka dvoma programirano sprejmejo. »Nosite maske«, »razkužujte si roke«, »vsak teden se testirajte«, »čim prej se cepite«, »ne družite se s prijatelji in družinskimi člani«, »ne hodite ven«, »ostanite doma« itd. Seveda nas strašijo s smrtjo, grozijo z visokimi kaznimi in podobno. Vse, kar ste slišali od medijev v zadnjem letu in pol, so laži s ciljem, da nas prestrašijo in nam povišajo kortizol, da bomo bolj ubogljivi.
Ali je obvezno cepljenje otrok res obvezno?
Ne, ni obvezno!
Kaj pomeni beseda obvezno? Nič!
Obvezno že avtomatično pomeni, da ni zakonsko. Če želite prevarati ljudi, potem napišete, da je nekaj obvezno. Če bi bilo cepljenje del zakona, potem bi se moralo imenovati zakonsko cepljenje, to pa ne obstaja, ker imamo svobodno voljo in nam nihče na svetu ne sme vsiljevati nečesa, česar mi ne želimo. Elita nam ne sme lagati in nam ne sme vsiljevati stvari, ki jih ljudje s svobodno voljo ne želimo delati. Za razumevanje tega morate raziskovati, kje živimo in kdo v resnici smo.
Za vpis v javni ali zasebni vrtec morajo biti otroci obvezno cepljeni proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Če v potrdilu pediatra o zdravstvenem stanju otroka to cepljenje ni vpisano, se vpis otroka v vrtec zavrne. Vse to določa Zakon o nalezljivih boleznih, toda zakon je napisan za fizične in pravne osebe, to pomeni za slamnatega človeka in ne za človeka. Zato si je Elita izmislila besedo obvezno, ker nas je programirala, da je nekaj obvezno, kar pa v resnici ni, in ko človek prebere zakon, se avtomatično in programirano poistoveti z besedo fizična oseba (ali samo oseba) in verjame, da to velja zanj, ki pa je v resnici človek.
Seveda se tukaj laži ne končajo, v naslednjem delu gremo naprej.
NIJZ je vlada RS ustanovila leta 2013, in sicer kot nov nacionalni inštitut za javno zdravje
NIJZ v 46. členu ZNB (Zakon o nalezljivih boleznih) nima mesta, zatorej kot tak ne obstaja! Naloge še vedno pripadajo Inštitutu za javno zdravje, ki pa ne obstaja več! 46. člen ZNB (uradno prečiščeno besedilo) pravi: »Spremljanje izvajanja splošnih in posebnih ukrepov iz tega zakona ter preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb opravljajo Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo, zdravstveno nadzorstvo pa zdravstvena inšpekcija.« (Vir: t.ly/td5Z)
Še enkrat preberite, kaj piše v zakonu. V zakonu je zapisano, da: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije /…/ spremlja izvajanje splošnih in posebnih ukrepov. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije pa ne obstaja več. Inštitut je bil z vladnim sklepom leta 1992 ustanovljen kot: »Inštitut za varovanje zdravja RS«. Leta 2013 pa je Vlada RS sprejela sklep o ustanovitvi novega nacionalnega inštituta in ta se danes imenuje Nacionalni inštitut za javno zdravje – NIJZ. Sklep številka 01403-27/2013/5 je pričel veljati dne 25. 7. 2013. (https://cutt.ly/7jhjMia)
NIJZ v Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB-UPB1, uradno prečiščeno besedilo) nima zakonskih pooblastil za izvajanje splošnih in posebnih ukrepov. Zakon za to nalogo določa Inštitut za varovanje zdravja, ki pa je ukinjen in kot tak ne obstaja več. Nacionalni inštitut za varovanje zdravja nima nikakršnih zakonskih pooblastil za svoj pravni obstoj, niti za izvajanje trenutnih ukrepov!
Delovanje Vlade Republike Slovenije in neveljavnost početja, vezanega na 46. člen Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-UPB1), je torej protipravno!
Nošenje mask ni obvezno in tega noben državni organ ali fizična oziroma pravna oseba ne sme zahtevati, ker v slovenski zakonodaji ni zakonskega akta, ki bi zapovedoval nošenje mask. V skladu s 34. členom ustave RS ima vsak državljan Slovenije pravico do dostojanstva in varnosti oziroma mu mora biti zagotovljena nedotakljivost telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic.
Vlada Republike Slovenije je na priporočilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki nima nobenih zakonskih pooblastil za izvajanje splošnih in posebnih ukrepov, sprejela odlok, da je nošenje mask obvezno zaradi COVIDA-19, ki do danes še vedno ni izoliran in ni nobenega dokaza, da obstaja.
Maske niso obvezne, gre za prisilo. Kadar je predmet prisile v nasprotju z ustavo, s prisilnimi oziroma pogojevalnimi predpisi ali v nasprotju z moralnimi načeli posameznika, je predmet obveznosti nedopusten. Obligacijski zakonik – OZ-UPB1 – objavljeno v Uradnem listu RS, št. 97/2007 z dne 24. 10. 2007, 37. člen (Kdaj je predmet obveznosti nedopusten): Predmet obveznosti je nedopusten, če je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.
Maske kot take v pravnem redu Republike Slovenije ne obstajajo, kar je dosodilo tudi Višje sodišče v Kopru – VSK Sodba PRp 24/2021, ki je v svoji sodbi zapisalo: »Predpis, ki določa obvezno uporabo zaščitnih mask, ni bil izdan v okviru napotitve iz 39. člena ZNB in v posledici ne gre za prekršek iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB.«
Kako je s primerom “obveznega” testiranja in cepljenja?
Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) izhaja iz ustavne ureditve, mednarodnih dokumentov (kot sta npr. Deklaracija o promociji pacientovih pravic in Evropska listina pacientovih pravic) in določb Konvencije o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino (t. i. Oviedska konvencija), ki je na podlagi ratifikacije tudi del notranjega pravnega reda naše države. ZPacP ureja obče (splošne) pravice, njihova univerzalnost namreč izhaja iz dejstva, da gre večinoma za izvedbo ustavno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, predvsem naslednjih določb Ustave RS: 14., 17., 18., 34., 35., 38., 41., 51., 56. člen in drugih.
Glede na ustavnopravna izhodišča je jedro ZPacP prav pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju, pravica do privolitve v zdravstveno oskrbo iz 26. člena ZPacP, ki zagotavlja, da nobenega postopka zdravstvene oskrbe ni mogoče opraviti brez pacientove vnaprejšnje privolitve. Temeljna predpostavka veljavnosti pacientove privolitve oziroma zavrnitve zdravstvene oskrbe je seveda logično zdravnikova pojasnilna dolžnost, ki jo natančno ureja 20. člen ZPacP. Brez pacientove poprejšnje zavestne in svobodne privolitve, ki jo sam oblikuje na podlagi dobljenih pojasnil, ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe.
Pomen izrazov: pri tem je potrebno pojasniti, da je zdravstvena oskrba (v nekaterih določbah ZPacP se pojavlja pojem zdravljenje) osrednji, najširši in nosilni pojem ZPacP, medicinski poseg pa je ožji pojem in pomeni (posamično) ravnanje, ki ima preventivni, diagnostični, terapevtski ali rehabilitacijski namen in ga opravi zdravnik, drug zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec. Skladno z ZPacP je pacient, ne glede na njegovo zdravstveno stanje, uporabnik katerih koli zdravstvenih storitev, torej tudi preventivnih.
Poleg temeljne predpostavke – izpolnjena pojasnilna dolžnost – morajo biti za veljavno privolitev izpolnjene tudi naslednje predpostavke: sposobnost odločanja o sebi, zavestnost privolitve, svobodna privolitev (to je privolitev brez vpliva sile, grožnje ali zvijače tretje osebe!), vnaprejšnja privolitev, v določenih primerih tudi pisna privolitev (v primeru operativnega ali drugega medicinskega posega, ki je povezan z večjim tveganjem ali obremenitvijo – takrat ZPacP predpisuje privolitveni obrazec, ali ko pisno obliko predvidevajo drugi posebni zakoni).
Vse zapisano izhaja že iz Ustave RS, ki v 3. odstavku 51. člena izrecno prepoveduje prisilno zdravljenje (dopušča ga zgolj izjemoma v primerih, ki jih določa zakon!). Besedo »zdravljenje« na tem mestu razumemo kot zdravstveno oskrbo, ki predstavlja skupek več medicinskih posegov in drugih ravnanj, zato iz same Ustave RS nedvoumno izhaja, da je prepovedan tudi vsakršen prisilni medicinski poseg (razen v primerih, ki jih izrecno določa Zakon). Podzakonski predpisi, predpisi izvršilne veje oblasti (ne glede na njihovo poimenovanje, kot npr. uredba, odredba, odlok, sklep itd.), navodila ali priporočila različnih institucij ali celo posamični interni akti delodajalca nimajo (pravne) narave predpisa, ki bi lahko določal obveznost medicinskega posega. Nimajo niti (pravne) moči, da bi širili domet (formalno in/ali vsebinsko) posamezne zakonske določbe.
Siljenje v medicinski poseg, ki ne temelji na zakonu, sploh ob odsotnosti prepričljivosti medicinske stroke ter posledično nujnosti, primernosti in sorazmernosti zahtevanega/odrejenega medicinskega posega in ob odsotnosti temeljne predpostavke – pojasnilne dolžnosti, pomeni kršitev individualno varovane in z Ustavo zagotovljene pravice posameznika do svobodnega odločanja o svojem zdravljenju.
Obrazložitev: da, testiranje in cepljenje sta medicinska posega.
Viri: KOMENTAR Ustave Republike Slovenije (Nova univerza, 2019, ur: Avbelj M. et al) ter Zakon o pacientovih pravicah (GV Založba, 2008, ur: Pirc Musar N.).
Zapomnite si: testiranje je nezakonit poseg v človekovo telo ter prepovedan medicinski poskus na ljudeh in ni predpisan zdravstveni pregled!
Za vsak medicinski poseg morajo biti uradni medicinski postopki urejeni v skladu z medicinsko doktrino
Oseba, ki zahteva testiranje, mora biti pooblaščena za opravljanje zdravstvene dejavnosti. V kolikor je oseba kvalificirana za opravljanje zdravstvene dejavnosti in pridobi zdravstveno napotnico, ima pacient še vedno pravico do samostojnega odločanja o svojem zdravljenju skladno s 7. alinejo 5. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP).
Napotitev na medicinski poseg lahko zahteva samo tisti, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev s področja zdravstvene dejavnosti. Podjetja, ki tega nimajo urejenega, nimajo ne zakonske ne ustavne pravice, da vas napotijo na testiranja ali cepljenja ali da vam grozijo, da vas bodo odpustili.
COVID-19 ne obstaja in to je z uradno odločbo priznala tudi Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta številka 074-4/20202-9, izdano 30. novembra 2020, v kateri so med drugim zapisali: »Prosilka v 3. točki zahteva posredovanje znanstvenih dokazov o izolaciji virusa SARS-COV-2 v skladu s Kochovimi postulati ter posredovanje študije, ki bo dokazala vzročno zvezo med SARS-COV-2 in domnevno nalezljivo boleznijo COVID-19.
UL MF Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo znanstvene študije, ki bi izpeljala dokaz o izolaciji virusa SARS-COV-2 v skladu s Kochovimi postulati, ni izvajal. UL MF Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo prav tako ni izvedel znanstvene študije, ki bi dokazovala vzročno zvezo med SARS-COV-2 in domnevno nalezljivo boleznijo COVID-19. Organ tako z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.«
Dokazov o neobstoju Covid-a je toliko, da ne veš, kje bi začel
COVID-19 je bil v resnici načrtovan biološki napad Globoke države, s katerim bi si pridobila popolno nadvlado na človekom. Večkrat sem zapisal, da so njihovi načrti zelo obsežni in pokvarjeni. Eden od dokazov za to je odlomek intervjuja z dr. Rimo Laibow iz leta 1999, ki je bil objavljen v 3. številki revije 5D.
Že leta 1999 so imeli zelo natančno izdelane načrte za vse, kar se dogaja 21 let kasneje, tako kot pri gradnji newyorških dvojčkov, ko so že med gradnjo vedeli, da ju bodo leta 2001 zrušili.
Nihče več ne more preprečiti resnici, da pride na dan. Ekipa več kot 1000 odvetnikov in preko 10.000 resničnih zdravstvenih strokovnjakov, ki jo vodi dr. Reiner Fuellmich, je začela s pravnimi postopki proti CDC, WHO in skupini Davos WEF zaradi zločinov proti človeštvu. Dr. Fuellmich in njegova ekipa so v okviru prevare predstavili lažne PCR teste in ukaz zdravnikom, da morajo vsako smrt zaradi kroničnih bolezni zabeležiti kot COVID smrt. PCR test ni bil nikoli zasnovan za odkrivanje patogenih organizmov in je 100 % napačen pri 35 ciklih.
Vsi PCR testi, ki jih je izdala CDC, imajo število ciklov med 37 in 45. CDC je sama priznala, da testi nad 28 ciklov niso uporabni za kakršen koli zanesljiv rezultat. Samo to dejstvo odpravi preko 90 % vseh domnevnih COVID okužb, ki so zabeležene z uporabo teh napačnih testov. Ne samo lažni PCR testi in ponarejeni certifikati o smrti, tudi samo eksperimentalno cepivo krši 32. člen Ženevske konvencije. V 32. členu Ženevske konvencije IV iz leta 1949 piše, da so prepovedani »pohabljanje in zdravstveni in znanstveni poizkusi, ki v okviru medicinskega zdravljenja zaščitene osebe niso potrebni«. V 147. členu Ženevske konvencije je zabeleženo, da je izvajanje bioloških eksperimentov na zaščitenih osebah težka kršitev.
Eksperimentalna cepiva so v neskladju z vsemi desetimi nürnberškimi protokoli in za tiste, ki kršijo te mednarodne zakone, je zapovedana smrtna kazen. Poleg tega »cepiva« ne ustrezajo petim zahtevam, ki določajo, kaj cepivo je:
- Cepivo naj zagotavlja imunost na virus.
- Zaščiti prejemnika cepiva pred virusno okužbo.
- Zmanjša smrti zaradi virusnih okužb.
- Zmanjšuje kroženje virusa.
- Zmanjšuje prenašanje virusa.
Cepiva ne zagotavljajo imunosti na COVID in ne zaščitijo pred virusno okužbo. Cepiva so strup in v resnici tisti, ki so cepljeni, predstavljajo vir okužbe z umetno pridelanimi toksini za necepljene. Cepiva ne nudijo nobene imunosti na virus, ki ne obstaja. V tem primeru brez dvoma govorimo o EKSPERIMENTU in grozljivih medicinskih poskusih na ljudeh.
Ne skrbite, vsega je konec, zmagali smo in tuje entitete so poražene. Začnite raziskovati in se izobraževati, saj boste le tako uspeli narediti korak naprej v svojem osebnostnem razvoju.
Za več podrobnejših informacij lahko obiščete mojo FB stran, kjer navajam še več zapisov, fotografij in videoposnetkov, iz katerih je moč (u)videti še več.