Covid, izgubljeno zaupanje v predsednika Trumpa in zmaga teme

Veliko ljudi mi je v zadnjem letu pisalo, da se v tem norem času Covid plandemije trudijo »plavati na površju«. Pravijo, da zadeva traja predolgo in da stvari, ki jih prikazujejo na televiziji, kažejo, da tema zmaguje. Razlagajo mi, da jih v službi prisiljujejo v nošenje mask in testiranje, v nasprotnem primeru jim grozijo z izgubo službe, da otroke v šolah silijo v vsakodnevno testiranje in nošenje mask ves čas pouka, da se v nekaterih državah, kot je sosednja Avstrija, obeta obvezno cepljenje … V ljudeh se zbuja strah, da so nam globalisti podtaknili predsednika Donalda Trumpa in ekipo Q zgolj zato, da bi imeli ljudje v teh časih upanje v nekega rešitelja, ki ne bo nikoli prišel. Agenda 30 se brez dvoma odvija, kot je bila zastavljena. To so njihove besede, ne moje!

Zgodba o samurajih

Priznam, da se ne spomnim, kolikokrat sem že odgovoril na takšne negativne misli in zdi se mi, da moram odgovore ves čas ponavljati, toda ne glede na to, kako obrnem besede, vem, da ljudje ne berejo mojih objav in vem, da ne raziskujejo. In tudi če preberejo objave drugih Anonov, ki pišejo o uspehih predsednika Donalda Trumpa in ekipe Q, tega nočejo sprejeti in se v trenutku vrnejo nazaj v svojo cono udobja, prežeto s strahom, saj je eno in drugo njihovo življenjsko vodilo. Mene ni strah. Nikogar in ničesar, niti smrti ne. Ne bojim se smrti! Tekom življenja sem se veliko ukvarjal s filozofskimi vprašanji: Kdo smo? Kaj smo? Kaj je smrt? Kaj se zgodi po smrti? Najbolj zanimiva se mi je zdela zgodba o samurajih.

Samuraji so bili bojevniki iz višjih družbenih slojev srednjeveške in zgodnje moderne Japonske. Imeli so visok prestiž in posebne privilegije, kot je na primer nošenje dveh mečev. Gojili so Bushido oziroma Bušido, ki v dobesednem prevodu pomeni »pot bojevnika«. To je kodeks, po katerem so se ravnali in je določal njihov način življenja. Imeli so izjemne borilne vrline, brezbrižnost do bolečine in neomajno zvestobo, ter se vključevali v številne lokalne bitke. Samuraji so bili brez dvoma največji bojevniki, ki so obvladovali vse zvrsti bojevanja z ali brez orožja. Toda tisto, zaradi česar so bili nepremagljivi, ni bilo znanje borilnih veščin, čeprav je tudi to zelo pomembno, ampak nekaj povsem drugega. V bitke so vedno odhajali brez strahu, to pa zato, ker se niso bali umreti.

Strah je največji sovražnik našega življenja. To je tisti element življenja, zaradi katerega nas tuje entitete tako uspešno zasužnjujejo. Strah pred policisti, inšpektorji, redarji, sodniki, bančniki, delodajalci in drugimi parazitskimi organizacijami. Ko se enkrat prepustiš strahu, potem je konec življenja, saj boš vedno delal tisto, kar ti rečejo drugi, samo zato, ker te je strah posledic. Življenje v strahu pa ni življenje, to je suženjstvo. In skoraj vsa človeška civilizacija živi v suženjstvu, pa se tega niti ne zaveda, ker ne ve, kaj je življenje. Ribica v akvariju ne ve, kakšno je življenje v morju, ker ga ne pozna, saj že vse življenje živi v akvariju. In ta ribica je v resnici človek! Toda, kaj je tisto, kar je dalo samurajem takšno moč in nepremagljivost, da se niso bali smrti?

Na prvem mestu je vera v božanski ščit. Večina ljudi na tem svetu težko razume, kaj pomeni vera ali pa božanski ščit. Celo otroštvo so me vzgajali v ateista, zato ne verujem v nobeno religijo in njenega izmišljenega boga. Kako naj človek, ki so ga naučili, da bog ne obstaja, razume, kaj pomeni vera ali božanski ščit? Tisto, kar je težje razumeti, je to, da bog ne obstaja. Religije in bogove so si izmislile tuje entitete pred 245 leti z namenom programiranja človeške rase in to jim je tudi uspelo. Seveda bo na tem mestu vsak izmed vas rekel, da nimam prav in da je to, kar sem napisal, bogokletno, toda … ali ste se kdaj vprašali, kaj je bog?

Jaz sem se. Prebral sem Biblijo, Koran in Toro in verjeli ali ne, kot ateist, pisatelj, scenarist in režiser sem opazil preveč napak, da bi jih lahko kar tako spregledal. Seveda sem se večkrat vprašal, kako da ljudje tega ne opazijo? Vse t. i. svete knjige so napisane v drugi ali tretji osebi. Pričakoval bi, da če je »BOG« napisal sveto knjigo, da bo napisana v prvi osebi. To pomeni, da če nekdo opisuje, kaj dela drugi, opisuje z vidika svojih vrednot in prepričanj. Nič, kar bo zapisal, ne more biti sveto, saj bo opisoval stvari na način, kot jih razume samo on, in če česa ne bo razumel, si bo znotraj teh vrednot in prepričanj ustvaril svojo vizijo resnice, za katero on verjame, da je prava.

Boga so si izmislile religije

V svetih knjigah nam neke tretje osebe opisujejo boga, njegovo delo, sposobnosti, moči in filozofijo. Bog v svetih knjigah ne more biti bog. Pika!! In ljudje tega ne opazijo?! V Svetem pismu piše, da je Bog priznal, da je naredil kar nekaj napak. Kako je to mogoče? Če je Bog vsemogočen, potem ne dela napak. Bog je za premik iz enega kraja v drugega uporabljal vozilo. Bogu ni potrebno uporabljati vozil. Bog samo pomisli in že se znajde na tistem mestu, ki si ga je zamislil. Če lahko to naredi Harry Potter s čarobno palčko, zakaj potem tega ne bi naredil vsemogočni Bog? V Svetem pismu piše, da se je Bog spustil iz nebes na zemljo in ukazal Mojzesu, naj naredi ograjo okoli Svete gore, da ljudje ne bi taborili tako blizu. Izraelci so na varni razdalji opazovali, kako se je gospod Bog spustil z dimom, ognjem in glasnim hrupom. V Svetem pismu piše, da je bila gora kot peč in ogenj.

Ali so ljudje res tako zaslepljeni in programirani, da ne vidijo, da je že samo v teh treh primerih nekaj hudo narobe in da to, kar opisuje Sveto pismo, ne more biti Bog? Zakaj bi Bog uprizarjal takšen spektakel pred ljudmi? BOG, ki so si ga izmislile religije, je v resnici ego in ego potrebuje teater, priznanje, dokazovanje. Kdor osebnostno raste, se izobražuje in raziskuje, ne potrebuje teatra, ne potrebuje sledenja in čaščenja. Zakaj bi Bog nekoga kaznoval zaradi napake oziroma zato, ker ne verjame vanj? Vse to je ego!! Ego v latinščini pomeni jaz. Če bi v latinščini napisali »ljubim te«, bi se to glasilo »ego amo te«. Ego je jaz in je način, kako vidimo sebe. Je tudi del našega uma, ki se identificira z lastnostmi, prepričanji in navadami. Ko otrok odrašča, vidi svet instinktivno in v tem obdobju je njegova raven zavesti zelo visoka, saj nima filtra in identitete. Otrok verjame, da se »svet vrti okoli njega« in šele v najstniških letih začne razvijati abstraktno mišljenje in sposobnost opazovanja izven svoje perspektive.

Ego se ves čas razvija, da nas zaščiti pred svojo resničnostjo in ustvari identiteto za obvladovanje kakršnekoli zmede, odklopa in izgube ljubezni, ki jo doživljamo ob najbližjih. Z odraščanjem se učimo o nezavednih vrednotah, kot so inteligenca, dosežki, pozitivna čustvena stanja, odnosi z drugimi. Tu pa nastane problem. Večina ljudi namreč nikoli ne odraste. Prepričani so, da s tem, ko si najdejo partnerja (to je beseda, ki se v ljubezni in odnosu nikoli ne sme uporabljati) in ustvarijo družino, odrastejo.

Toda večina ljudi nikoli ne preseže svojega egocentričnega stanja. Živijo v umetnem sistemu, kjer jih nadzirajo in jim govorijo, kaj morajo delati. In oni temu sledijo. Nosi masko, pojdi se testirat, cepi se, bodi v službi od 8:00 do 17:00 in raje še kakšno uro več, da bo šef zadovoljen itd. Ljudje verjamejo, da se jim vse te stvari pač dogajajo in da nanje ne morejo vplivati. Vse to je odraz neizobraženega, krhkega in predvsem nezdravega ega, ki se največkrat odraža v ozkem razmišljanju, zavračanju vsega, kar je v nasprotju z ego prepričanjem, v primerjanju z drugimi, v obsojanju ter predvsem v prepričanju, da uspeh drugega ovira naš lasten uspeh.

Osebnostna rast in ego

Človek, ki se osebnostno razvija in dela na sebi, bo svoj ego nadvladal. Ni se mu potrebno dokazovati ali izpostavljati. Politika je čisti ego. Človek, ki gre v politiko, si želi, da bi bil pomemben, vpliven, da bi vodil in nadzoroval stvari. Ali ni zanimivo, da se v politiki vedno znajdejo takšni, ki so popolnoma nesposobni in ki ljudem dajejo obljube, ki jih nikoli ne izpolnijo? Ker jim ni treba. Delajo to, kar jim rečejo drugi in ne glede na to, ali jim projekt propade, dobijo visoko plačo.

Ne glede na to, ali so jih zasačili pri kaznivih dejanjih korupcije ali kraje, se zanje vedno najde visok položaj na nekem ministrstvu ali v EU parlamentu. Zakaj? Ker je takšne ljudi najlažje voditi. Kadarkoli boste videli koga od predstavnikov navidezne svetlobe v politiki ali v kakšni stranki, se zavedajte, da ti ljudje niso na naši strani, ampak na strani globoke države, ki jim je obljubila tisto, kar hočejo sami: dvig njihovega ega.

Osebnostni razvoj poteka v različne smeri, toda jedro je vedno enako. Tibetanski menihi živijo v umirjenosti in samoti, stran od programiranega sistema. Lahko si poslovnež in delaš tisto, kar te veseli, ob tem pa se ne izpostavljaš in uživaš s svojo družino izven programiranega sistema. Toda ego si vse to napačno predstavlja. Ljudje, ki osebnostno NE rastejo, imajo velik EGO, ki verjame, da imajo vedno prav in da razumejo vse. Oni na primer verjamejo, da nasilje ni del duhovne rasti.

To je spet programiran vidik neizobraženega uma. Bog umetno ustvarjenih religij je v zlagani zgodovini ves čas pošiljal v boj mlade fante, da bi se bojevali za »svojega« boga, in kruto kaznoval tiste, ki mu niso sledili. Če bi Bog resnično obstajal, ne bi iskal ali spodbujal nasilja, a to ne pomeni, da ne bi branil sebe in svoje družine. Duhovno razvit človek ne bo nikoli izzival nasilja, toda nikar ne mislite, da ga ne bo uporabil, če bo nekdo napadel njegovo družino ali njega samega. Kdorkoli bo napadel mene, mojo družino in moje projekte, mu obljubim, da ga spoznam s Satanom. Sem zato negativen in neduhoven? Ne, nisem. Sem človek, ki se zaveda, kdo je, kaj je in kje živi.

Človek, ki gre po poti razsvetljenja, ne bo nikoli dopustil, da bi tema zaobjela njegovo življenje, zato se bo uprl vsakomur, ki bo hotel zasenčiti njegovo svetlobo. Sem človek, ki se zaveda, da je bog načrtno izmišljen karakter, toda po drugi strani se zavedam, da obstaja Kreator. Kreator ni bog!! Zavedajte se, da če na svetu obstaja dobro, potem boste našli tudi slabo. Nadmorska višina je nad morsko gladino pozitivna, pod morsko gladino pa negativna. Temperature nad ničlo so pozitivne in pod ničlo negativne. Denarni prihranki so pozitivni, denarna posojila so negativna. Magnet ima pozitivno in negativno polje. Sonce ima pozitivno svetlobo, Luna negativno. Tam, kjer je rojstvo, je tudi smrt.

Strah pred smrtjo

Vsi se bojimo smrti. Smrt je tema, o kateri zelo težko govorimo. Programirani smo bili, da je vsakomur odmerjen določen čas na Zemlji in ko umre, se spremeni v prah in preneha obstajati. Obstaja celo strokoven izraz za strah pred smrtjo, imenuje se tanatofobija in je zelo pogost. V naši kulturi ga v večini potlačimo, saj so nas načrtno programirali, da je to nekaj slabega in ravno to je bil eden izmed ključnih ciljev našega negativnega programiranja s strani tujih entitet: Bojte se smrti!

Zakaj se človek tako zelo boji smrti? Med raziskovanjem osebnostne rasti sem prišel do zelo zanimive raziskave, ki so jo naredili v Hospicu. Hospíc je ustanova za nego in paliativno zdravljenje bolnikov v zadnji, končni fazi bolezni. Imajo celosten program oskrbe za umirajoče bolnike in njihove bližnje. Njihovo poslanstvo temelji na tem, da prisluhnejo fizičnim, psihosocialnim in duhovnim potrebam umirajočih in njihovih svojcev ter vseh žalujočih. Psihologi, ki so pomagali ljudem v zadnjih urah njihovega življenja, so jim zastavili eno vprašanje.

Kaj v življenju najbolj obžalujete?

Ne boste verjeli, toda odgovori so bili skoraj identični:

1. 1. Da ji nisem rekel: »Rad te imam«.
   2. Da nisem sledil svojim sanjam.
   3. Da sem odnehal, ko je postalo težko.
   4. Da sem se izogibal rasti in spremembam.
   5. Da sem vedno čakal na jutri.
   6. Da sem se skrival za masko življenja, zato da sem impresioniral druge.
   7. Da nisem imela otrok, preden je umrl moj oče.
   8. Da nisem nič rekel.
   9. Da sem imel negativne prijatelje.
   10. Da nisva ostala v stiku.
   11. Da nisem bil dober prijatelj.
   12. Da sem bil sebičen in egoističen.
   13. Da sem vedno poskušal mikromenedžirati.
   14. Da sem se zadovoljil z manj, kot si zaslužim.

Priznam, da so me odgovori zelo stisnili pri srcu, kajti na začetku svoje raziskovalne poti sem se v vseh odgovorih prepoznal. Dali so mi vedeti, da so ti ljudje živeli programirano življenje in ne tistega, ki so si ga globoko v sebi želeli. Njihovo življenje je bilo prazno.

Zakaj je ta beseda tako pomembna za razumevanje globine našega življenja? Veliko ljudi se znajde v takšnih in drugačnih negativnih stanjih, so depresivni, nesrečni v odnosu ali v službi in nikakor ne vidijo izhoda iz teh stanj. To, da je človek depresiven, nesrečen in nezadovoljen s svojim življenjem, je v resnici vedno posledica nečesa. Vzrok moje depresije, nesreče in nezadovoljstva z mojim življenjem je bil ta, da sem bil prazen. Bil sem programiran s strani staršev in okolice, da je tisto, kar so mi oni rekli, pravo življenje, čeprav v resnici ni bilo. Tisto, kar sem v otroštvu vzljubil in rad počel, je obležalo nekje na dnu omare. Moji odnosi z drugimi, v katere sem verjel z vsem svojim srcem, so bili nekaj čisto drugega kot pa ljubezen. Globoko v podzavesti se je delček mene zavedal, da življenje, ki sem ga živel, ni bilo življenje, ampak kletka, v katero sem bil zaprt, nesrečen, brez prihodnosti in veselja.

Zato je pomen besede prazen tako bistven za razumevanje. Ljudje v resnici nismo depresivni ali nesrečni, to je samo posledica. Otopeli smo v službah, ki nas ne zanimajo in brezvoljni v življenju, ki je v nasprotju z našimi notranjimi željami, ker ne izpolnjujemo želja naše otroške duše.

In to je bil eden od ključnih korakov moje osebnostne rasti …

Nehal sem razmišljati, kdaj bom umrl. Ni pomembno, kako dolgo živiš, ampak kako polno živiš. Preberite ta stavek še enkrat: Ni pomembno, kako dolgo živiš, ampak kako POLNO živiš. Beseda POLNO je pomembna. Depresija je v resnici negativno programiranje, ki ga izvajajo šolski sistem, mediji in seveda psihiatri. Nikoli ne iščite pomoči psihiatrov. To so izjemno pokvarjeni paraziti v belih haljah, katerih cilj je, da vas zadrogirajo s farmacevtskimi pripravki in služijo na račun vaše nesreče. 99 % vseh vrst depresij se da pozdraviti v zgolj šestih mesecih. Trdno stojim za tem dejstvom.

Vprašajte se: Kaj je tisto, kar vam manjka? Zakaj ne živite polnega življenja? Naši dnevi so le malenkost daljši, kot je življenjska doba lista, ki spomladi ozeleni, jeseni porumeni, oveni in odpade. Pa vendar, ni pomembno število dni, ki smo jih preživeli, ampak kako smo živeli, ljubili in koliko src smo se dotaknili. Raje živim deset let polnega življenja kot pa 100 let praznega.

Imamo troje možganov

Na začetku svoje osebnostne rasti sem se prvič srečal s knjigami izjemnega strokovnjaka Joea Dispenze, ki je pisal o usklajenosti možganov in srca. Priznam, da takrat nisem imel pojma, kaj to pomeni in ali je kaj takega sploh mogoče. Prepričan sem, da se vam vsakodnevno dogaja, da vaša glava in srce nista »enakega mnenja«, da nista »uglašena«. Vaše misli vam govorijo eno, čustva pa drugo. Prepričan pa sem tudi, da ste že doživeli občutek, ko ste bili v mislih in v srcu popolnoma mirni, v stanju harmonije.

Ta napetost med srcem in možgani je zelo pomembna z vidika, kdo smo. Tisto, kar so nam tuje entitete prikrivale, da nam onemogočijo osebnostno rast, je to, da imamo v telesu tri vrste možganov. Prav ste prebrali! Imamo troje možganov: glavo, srce in debelo črevo, ki so med seboj povezani s trilijoni nevronskih povezav. Kljub temu, da imajo možgani glave, srca in črevesja različne fizične funkcije, pa istočasno opravljajo različne mentalne in čustvene vloge. Možgani glave analizirajo informacije in uporabljajo logiko. Srčni možgani zaznavajo svet skozi čustva in občutke. Črevesni možgani pa nam pomagajo razumeti našo identiteto in kdo v resnici smo.

Učijo nas samoohranitve in sledenja svojemu instinktu oziroma »občutku črevesja«, ki ga občasno doživljamo vsi. Omenjena trojica možganov s trilijoni nevronov lahko deluje kot zelo dobro uigran orkester. Včasih jim uspe vrhunsko združiti nenehno spreminjajočo se mrežo nevronov v sinhrono delovanje brez napak. Tako bi morali delovati, če bi ljudje delali na sebi. Ker pa ljudje večinoma živijo na avtopilotu, njihova trojica možganov deluje kot razglašen koncert treh različnih orkestrov. O teh zadevah bom veliko povedal na predavanju »Čarovnija pete dimenzije«.

Ko se vaše misli, čustva in nameni poenotijo, boste doživeli izjemno skladnost in mir s samim seboj ter globljo povezanost z ljudmi okoli vas. Raziskave kažejo, da ko preidemo v koherentno stanje, srce in možgani delujejo v sinergiji, kot dva sistema, ki se združita v enega. Skladnost je stanje, ko se srce, um in čustva energijsko uskladijo in med seboj sodelujejo. To je stanje, ki gradi odpornost, kar pomeni, da se človekova energija kopiči in ne porablja. Oscilacije, ki jih ustvarijo impulzi iz treh možganov, sinhronizirajo različne operacije znotraj našega telesa in skupaj zagotavljajo, da lahko vse celice našega telesa opravijo svoje delo ob pravem času, tako kot dirigent, ki iz glasbenega nereda velikega števila inštrumentov v orkestru ustvari popoln red. Če pa s svojim telesom ne ravnamo pravilno, sinhronizacija ne uspe in naša trojica možganov ne deluje več usklajeno oziroma uglašeno.

Samuraji

Na tem mestu se vrnimo k samurajem in njihovemu življenju. Ni jih bilo strah umreti v bitki, ker je bilo njihovo življenje polno. Na svoji življenjski poti so dosegli vse, kar so si globoko v sebi želeli. Ves čas so delali na sebi in tako povezali možgane, srce in debelo črevo v popolno sinergijo. Ko si človek preneha lagati in se sooči s svojimi strahovi, se mu ni treba bati smrti. Praktično vsi ljudje nosijo v sebi ogromno osebnih težav in še več neizpolnjenih želja, ki jih potisnejo globoko v podzavest, ker jih je strah soočenja z njimi. Naša možganska trojica posledično zelo trpi, kar se odraža v številnih boleznih, ki izhajajo iz prikrivanja in laganja samemu sebi.

Medtem, ko je ljudi strah govoriti o svojih težavah, jaz s tem nimam problemov in ničesar ne skrivam. O vsem tem govorim in pišem brez zadržkov, saj sem sam svoj terapevt in coach. In tu bi vprašal vas: »Kolikokrat na leto pa vi obiščete terapevta ali coacha?« Vem, da bo večina odgovorila: »Nikoli!«, a s tem sami sebi povzročate težave. Ker o svojih težavah govorim na glas in brez zadržkov, jih s tem priznam samemu sebi in to je začetek reševanja težav. Če ne drugje, ste lahko v filmih videli, kako potekajo terapije anonimnih alkoholikov. Alkoholik se sicer lahko udeležuje tovrstnih terapij, a to še ne pomeni, da je začel z zdravljenjem. Šele, ko bo na eni od teh terapij pred vsemi prisotnimi vstal in rekel: »Moje ime je X. Y. in sem alkoholik,« bo sam sebi priznal svojo težavo in njegovo zdravljenje se bo lahko začelo.

Svoje prijatelje in sodelavce večkrat povprašam po njihovih osebnih težavah in takoj ko zanikajo, da jih sploh imajo ali pa o njih nočejo govoriti, vem, na kateri stopnji osebne rasti so. Še enkrat si preberite štirinajst odgovorov umirajočih ljudi. Vedeli so, kaj jim manjka, za kaj jim je žal v življenju, a so to skrili globoko vase in niso sledili svojemu srcu. Ko so jim bíle zadnje ure in se je zaključevalo življenje v njihovem fizičnem telesu, pa so ugotovili, da njihova pot še ni zaključena.

Sam se ves čas trudim poslušati vse tri možgane, ki me opozarjajo na težave, izzive in neizpolnjene želje, zato ves čas delam samo in izključno to, kar me veseli. Nikoli ne bom delal nečesa, kar me ne veseli ali celo spravlja v depresijo. Nikoli ne bom delal v dolgočasni in stresni službi zgolj zato, da dobim mesečno plačo, in nikoli ne bom dovolil, da me kdorkoli izkorišča, prisiljuje ali izsiljuje, da moram narediti nekaj, kar je v nasprotju z mojimi vrednotami in prepričanji.

Tekom svojega življenja sem ves čas delal tisto, kar sem si želel. Zato nikoli nisem bil v klasični službi. Dosegel sem veliko več kot sem si zadal in vsak dodaten dan, ki ga preživim v tej dimenziji na tej ravni Zemlji, je zame darilo, ki se ga trudim samo še nadgraditi, in uspeva mi. Na tej novi poti dobivam veliko polen pod noge, obdajajo me negativne energije, v zadnjih dveh letih so mi paraziti, ki so me napadli, velikokrat zamajali tla pod nogami in posledično sem izgubil svoje projekte, vendar se kljub vsemu držim pregovora:

»Če ne moreš leteti, potem teci; če ne moreš teči, potem hodi; če ne moreš hoditi, potem se plazi; karkoli pa že počneš, se moraš premikati naprej.« Poskrbite, da bo vaše življenje polno tistega, kar si želi vaše srce in ne tistega, kar od vas pričakujejo drugi. Zapomnite si: »Kraljestvo nebes je v nas in kdorkoli bo spoznal samega sebe, bo spoznal nebesa.«

Zgodba o dveh prijateljih

Med učenjem nevro-lingvističnega programiranja sem naletel na zgodbo o dveh prijateljih, ki me je ganila:

Bila sta na poti po puščavi. Ko sta že dolgo hodila, je med njima prišlo do prepira in eden je drugemu primazal klofuto. Tisti, ki je dobil klofuto, je bil prizadet in je brez besed napisal v pesek:

»Danes me je moj najboljši prijatelj udaril po licu.«

Nadaljevala sta pot, dokler nista našla oaze. Odločila sta se, da se gresta kopat. Tisti, ki je dobil klofuto, se je zagozdil v mulju in blatu in se začel utapljati. Na srečo pa ga je njegov prijatelj rešil. Ko si je opomogel od skorajšnje utopitve, je vklesal v kamen:

»Danes mi je moj najboljši prijatelj rešil življenje.«

Prijatelj, ki ga je udaril in nato rešil, ga je vprašal:

»Ko sem te udaril, si to napisal v pesek, zdaj pa klešeš v kamen. Zakaj?«

Odgovoril je: »Ko nas nekdo prizadene, bi morali to napisati v pesek, da lahko veter odpuščanja izbriše našo bolečino. Vendar, ko kdo naredi kaj dobrega za nas, moramo to vklesati v kamen, da veter tega nikoli ne bo mogel izbrisati.«

Rešiti se morate sami!

Zdaj pa k predsedniku Donaldu Trumpu in ekipi Q. Njihov cilj ni pomagati meni! Njihov cilj ni pomagati vam! Njihov cilj je očistiti svet tujih entitet, uničiti obstoječi sistem in postaviti novega, odstraniti vse parazite in kriminalce, resetirati svet in dvigniti Zemljo v višjo dimenzijo. To je projekt, ki v nobenem pogledu ni enostaven. Moj namen ni, da vas prepričujem, da je Zemlja ravna ali da je predsednik Donald Trump svetloba in podobno. Predsednik Trump nas ne bo rešil! Pika!!! Vsak človek na tem svetu se mora rešiti sam!!! Nihče vas ne bo prijel za roko in vas vodil skozi minsko polje življenja.

Vzponi in padci so del našega odraščanja, del našega življenja. Meni so ravno padci in napadi parazitov dali moč in zagon, da sem se sploh odločil za pot osebnostne rasti. Služba in projekti nikoli ne bi smeli biti doživljenjski. V obdobju petih let bi morali zamenjati službo in delati nekaj popolnoma drugega. Samo tako boste lahko živeli polno življenje izven cone udobja. Večina ljudi misli, da bodo dobili posebno tabletko, s katero bodo čez noč postali »Supermani«. To se ne bo zgodilo. Vi sami morate narediti ta korak do spremembe. Vse, kar potrebujete, imate na voljo. Lahko vam pokažem pot in vas usmerim, toda življenje je vaše. To pot boste morali prehoditi vi sami.

Garantiram vam, da lahko shujšate v šestih mesecih. Večino bolezni si lahko pozdravite v šestih mesecih, brez uporabe pokvarjene farmacije in medicine. Vse vam pokažem, toda ne morem vas pozdraviti. To morate narediti SAMI. Negativen odziv vašega ega na moje objave me ne prizadene. To, da mi ne verjamete, me ne potre. Vse, kar pišem, pišem zaradi sebe, in z veseljem pomagam tistim, ki si to želijo. Če si tega ne želite, pišete negativne komentarje in me žalite, je to zgolj vaše ogledalo programiranega ega, ki ne razume življenja izven sistema.

Sprašujete me, kaj naj naredite z vašimi ubogimi otroki, ki jih v šoli prisiljujejo v nošenje mask in testiranje. Moj odgovor je vprašanje vam, dragi starši: Zakaj imate otroke še vedno v šoli??? Zakaj jih ne vzamete ven iz šol in vrtcev? Moja prijateljica je bila lani pred začetkom novega šolskega leta v nepopisnem stresu, ker ni vedela, kako naj se odloči glede šolanja svojega prvošolčka. Izstopila je iz cone udobja in ga vključila v skupino t. i. šolanja na domu z učiteljico. Otroci v tej skupnosti so vsi po vrsti srečni in zadovoljni, njihovi starši pa brez skrbi in notranje pomirjeni.

Verjamem, da za starše tak korak ni enostaven, toda to je zaradi vaše neizobraženosti, ker ne veste, kaj pomeni zakonodaja, kaj pomeni šolski sistem, ker nikoli niste pomislili na kaj takega in ker poslušate parazite. Tarnate, kako hudo in neznosno je v službi, ker vas delodajalec ves čas ustrahuje in vam delo pogojuje z nošenjem mask in testiranjem? Moje vprašanje je: Kaj še počnete v službi, kjer ste ves čas v strahu, stresu in vam grozijo???

Zakaj ne zamenjate službe? Zakaj ne začnete delati samostojno? Nehajte se smiliti sami sebi in se izgovarjati na kredite in stroške. Če bi zadnji dve leti, kolikor traja ta plandemija, delali na sebi, se učili in nadgrajevali svoj um, bi zdaj vedeli, da vam nihče ne more popolnoma nič. Nihče! Ne policist, ne inšpektor, ne redar, ne tožilec, ne sodnik, ne dacar, ne delodajalec, ne katerikoli drug parazitski birokrat. Nihče. Pika!!!

Resnica na televiziji vas ne bo odrešila. Resnico boste slej ko prej izvedeli. In kaj bo potem? Predstavljajte si, da si želite igrati košarko. Dam vam knjige z navodili in videe, kako se igra košarko, dam vam žogo in košarkarsko dvorano. Vse imate! Ali boste znali igrati košarko? NE, NE BOSTE, morali se jo boste naučiti. Enako velja za čisto vse elemente vašega življenja. Vprašajte se, zakaj so vsi vaši odnosi propadli? Zato, ker se nihče od vas ni naučil tega, kaj odnos sploh je.

Niste se naučili pravilne uporabe svojega telesa in uma. Niste se naučili uporabe njenega/njegovega telesa in uma. Ničesar se niste naučili in zdaj se potrti sprašujete, zakaj so vaše zveze propadle oziroma so na mrtvi točki. Poznam veliko parov in nihče od njih ni srečen. Niti en sam par ne živi pravilno. Večina jih živi v coni udobja in v zanikanju, ali pa živijo skupaj, ker si nihče od njih ne upa narediti prvega koraka. Za kaj potem sploh živeti? Eden od mojih glavnih ciljev je, da si ustvarim družino, vendar raje ostanem samski, kot pa da preostanek svojega življenja v dvojini preživim tako, kot vidim živeti vse pare okoli sebe.

Zavedam se, da je večina žensk v moji okolici brezdušnih školjk in prav čutim njihovo energetsko praznino. Za nič na svetu si ne bi hotel ustvariti skupnega življenja s takšno žensko in najinimi potomci samo zato, da bi se delal, da smo družina, ki to ni. Da bi oba hodila v službo od jutra do večera, da bi skupaj preživeli dve do tri ure na dan, da bi enkrat do dvakrat na leto odšli na počitnice, da bi se ljubila enkrat na mesec ali celo enkrat na leto, vmes pa se ves čas prepirala, si šla na živce in bila nezadovoljna drug z drugim? Hvala lepa, raje živim v intimnem odnosu s svojo desno roko na nekem samotnem otoku in bom živel boljše in veliko bolj polno življenje kot večina parov na tem svetu.

Polagam vam na srce, nehajte čakati na resnico, čim prej začnite z delom na sebi in se izobražujte.