Knjižni kotičekRevija 5D

Modrost volkov: “Volkovi bi bili verjetno boljši ljudje od nas.”

Elli H. Radinger je nemška avtorica in priznana poznavalka volkov, ki se je zaradi neizmerne ljubezni do teh živali odpovedala karieri odvetnice in sledila klicu svojega srca. V knjigi Modrost volkov (Kako razmišljajo, načrtujejo in skrbijo drug za drugega) je opisala vsa svoja spoznanja, do katerih se je dokopala med dolgoletnim opazovanjem teh impresivnih zveri. Ob branju te knjige se tako lahko naučimo marsičesa novega o teh izjemnih živalih, ki so v človeški družbi po krivici osovražene in na slabem glasu. Avtorici so pokazali, “kaj pomeni biti človek”, in to lahko pokažejo tudi nam. Od volkov se lahko ogromno naučimo, če smo le pripravljeni odvreči družbeno pogojene predsodke in se vrniti k naravi – v tej pa je tako in tako naša edina rešitev.

Piše: Sara Zupan, univ. dipl. literarna komparativistka

Knjiga Modrost volkov je izšla leta 2017, pri nas pa leto kasneje pri založbi Mladinska knjiga. Elli H. Radinger je v njej združila svojo ljubezen do pisanja in očaranost nad volkovi, potem ko se je odrekla odvetniški karieri, ki je ni osrečevala. Opravila je raziskovalno prakso o vedenju volkov v rezervatu za raziskovanje volkov Wolf Park v ameriški zvezni državi Indiana. Zatem se je preselila v divjino Minnesote in njeno predano raziskovanje se je lahko začelo. Ogromno ur je prebila v naravi med opazovanjem volkov, njihovih življenjskih navad, strategij lova, družinskih odnosov, spopadanja s težkimi situacijami, soočanja z neuspehi in smrtjo.

V knjigi je nanizala številne zanimive, napete zgodbe o volkovih, ki jih je osebno spoznala in opazovala, ter dragocena spoznanja, ki nas učijo, kako živijo volkovi in kako bi morali živeti mi. Pravzaprav smo si volkovi in ljudje zelo podobni; knjiga nam sporoča, da nobena živalska vrsta človeku v socialnem smislu ni tako blizu kot volk. Tako kot pri ljudeh (vsaj načeloma) je tudi pri volkovih družina izjemnega pomena. Recept za uspešnost vsake volčje družine pa vključuje naslednje točke:

  • V knjigi Modrost volkov je avtorica opisala vsa svoja spoznanja, do katerih se je dokopala med dolgoletnim opazovanjem volkov. Ob branju te knjige se tako lahko naučimo marsičesa novega o teh izjemnih živalih, ki so v človeški družbi po krivici osovražene in na slabem glasu.

    osredotočenost na bistveno (vsi sodelujejo v dobro družine),

  • nenehna komunikacija,
  • skupni obredi,
  • močno vodstvo.

Vsak trop ima vodilnega volka in ta ni nujno največji, najmočnejši ali najpogumnejši. Ne, pomembne so izkušnje.

Vodenje je sicer (podobno kot pri ljudeh, vsaj načeloma) v domeni ženskega spola. V volčji družini starša sicer odločata skupaj, a zares pomembne odločitve na koncu sprejme samica – tista, ki ima najvišji položaj.

Zdi se, da med človekom in volkom obstaja starodavno prijateljstvo. Zgodovina namreč ne pomni, da bi volk kdajkoli resneje napadel človeka. Še posebno močno in čustveno vez s temi živalmi pa čuti veliko število žensk. Morda lahko razlog za to najdemo v ugotovitvah ameriške etnologinje, psihoanalitičarke in pisateljice Clarisse Pinkola Estés, ki jo v svoji knjigi citira tudi Elli H. Radinger. Estésova namreč pravi, da “v vsaki ženski dremlje volčja ženska, varuhinja ženskih pradavnih instinktov in intuitivnega védenja, zaradi česar loči med napačnim in pravilnim. V svoji knjižni uspešnici Ženske, ki tečejo z volkovi piše, da je ženska lahko močna, zdrava, ustvarjalna, cela in srečna le, če najde pot do korenin svoje instinktivne narave – k ‘volčji ženski’, divji, neukročeni praženski v sebi. Za to se mora odpovedati privzgojeni vlogi pridne, prijazne in prilagojene, ubogljive, poslušne in podrejene osebe.” (Modrost volkov, str. 81.)

Od volkov se lahko resnično ogromno naučimo. Med drugim tudi to, da se nikoli ne bi smeli nehati igrati. Se še znamo igrati, prebuditi otroka v sebi? Ali smo ga s pomočjo brutalnih družbenih pritiskov povsem zatrli? Sploh še znamo slaviti življenje, preprosto občutiti radost nad tem, da smo živi, da se lahko gibljemo, tekamo, se valjamo in kotalimo po travi? Volkovi nas lahko naučijo tudi tega. Nenehno se namreč igrajo drug z drugim, tako mladiči kot odrasli. To je neločljiv del njihovega vsakdanjika.

Kakšen je njihov način vzgoje mladičev? Nasprotno kot je pogosto pri ljudeh, so volčji starši enotni in navzven neomajni. Znajo torej vzpostaviti resnično avtoriteto, ki je pri vzgoji nepogrešljiva.

Elli H. Radinger se je zaradi neizmerne ljubezni do volkov odpovedala karieri odvetnice in sledila klicu svojega srca. V knjigi Modrost volkov je združila svojo ljubezen do pisanja in očaranost nad volkovi.

Avtorica opiše tudi poseben, prijateljski odnos med volkovi in krokarji. Tako različni vrsti sta skozi tisočletja vzpostavili neke vrste simbiozo, pomagajo si pri iskanju hrane. Med volkovi in krokarji vlada medsebojno zaupanje. Iz tega lahko potegnemo še en nauk zase: če se lahko tako različne živali med sabo spoprijateljijo, si pomagajo in zaupajo, zakaj ne moremo ljudje v lastni vrsti vzpostaviti takšnih odnosov?

Temeljne volčje modrosti, s katerimi avtorica sklene knjigo, se glasijo:

  • ljubi svojo družino,
  • skrbi za tiste, ki so ti zaupani,
  • nikdar ne obupaj,
  • nikoli se ne prenehaj igrati.

Ko preberemo to navdihujočo knjigo strastne ljubiteljice in poznavalke volkov, nas prav lahko zgrabi želja, da bi se podali globoko v gozd in upali, da srečamo kakšnega predstavnika teh divjih, neukročenih živali, ki jih je v njihovem naravnem okolju tako težko uzreti. Lahko zahrepenimo, da bi se jim poklonili do tal in jih prosili odpuščanja za vse, kar ljudje počnemo njim in celotnemu naravnemu stvarstvu. Volkovi so nam lahko zgled na prav vseh področjih: od ljubezni do družine in vzgoje potomcev do vztrajnosti, notranje moči, svobode, poguma in neustrašnosti. Zlasti slednje nam je v tem času krvavo potrebno. Če ne prej, nam je, ko preberemo to knjigo, zagotovo jasno, kar je zapisano tudi na zadnji platnici slovenske izdaje: volkovi bi bili verjetno boljši ljudje od nas.

*

Citiramo iz knjige:

“Morda v odnosu z naravo potrebujemo nekaj več ponižnosti in skromnosti. Čas bi že bil, da se ne bi več imeli za tako pomembne in da bi preprosto BILI. Potem bomo volku bliže, kot smo mu bili kadarkoli.” (str. 230)

“Strah je bolezen našega časa, proti kateri se moramo najbolj bojevati. Bojazen pred sovražnikom, tujcem, sosedom, samim sabo, močjo, ljubeznijo in drugimi stvarmi. V tem okviru je volk le še en simbol za vse, kar vzbuja strah in predstavlja zlo.” (str. 238)


V rubriki Knjižni kotiček predstavljamo knjige, ki so pritegnile našo pozornost in se nam zdijo vredne branja. Kot vemo, nam lahko knjige marsikdaj povsem spremenijo življenje, ga tudi obrnejo na glavo, srečanje s pravo knjigo v pravem trenutku pa nam ga morda lahko celo reši. V Knjižnem kotičku se bomo posvečali knjigam vseh vrst in žanrov: najsi bodo romani in drugo leposlovje, stvarna literatura, priročniki za osebno rast ali pa otroške pravljice, bistveno je, da imajo tisto “nekaj”, kar nagovarja globine naše notranjosti, razbija staro, utečeno in preživeto, ter nas sili k spremembam na bolje – v zasebnem življenju in širše. Je tudi vas kakšna knjiga navdušila, prevzela, vam spremenila življenje? Pišite nam in predstavili jo bomo v rubriki Knjižni kotiček!

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE