Karel Gržan & Anton Komat: “Starostniki so postali največja žrtev Covid situacije.”
Objavljamo odlomek iz nove knjige Resnica vas bo osvobodila, katere avtorja sta Karel Gržan in Anton Komat. Pričujoči odlomek, ki prihaja izpod peresa patra Karla Gržana, govori o nevzdržni situaciji v domovih za ostarele v času koronavirusa, ki se je stopnjevala vse do genocida nad eno najbolj ranljivih družbenih skupin – starostnikov. Del knjige, katerega avtor je Karel Gržan, nosi naslov Dramilo.
KOT NA LADJI DIAMOND PRINCESS SE JE ZDELA SITUACIJA V DOMOVIH ZA OSTARELE
Piše: Karel Gržan
4. februarja 2020 so strokovnjaki zaradi 10 okuženih s koronavirusom prepovedali izhod iz križarke Diamond Princess vsem potnikom in članom posadke. Po izpustu iz ladje 16. marca je bilo okuženih vsaj 712 od 3.711. potnikov in članov posadke, 14 pa jih je umrlo. Takšna strokovnost me spominja na odločitve strokovnjakov v ravnanju do ostarelih v DSO. Imenujejo jih sicer dom, toda kako lahko imenuješ dom npr. zavod v Hrastniku, v katerem nimajo oskrbovanci po izjavah odgovornih »niti malo zelenih površin, o parku pa lahko le sanjajo«. In potem se od enega okuženega dogodi prenos na desetine. Na primer v Šmarju pri Jelšah jih je od 1 okužbe 16. 3. 2020 od 190 oskrbovancev zbolelo kar 124. Bravo, stroka!
Procentualno smo presegli križarko Diamond Princess. »Očitno je, da se v primeru domov starejših občanov odločevalci niso ravnali po načelu, da je treba okužene ločiti od okolice in sprejeti vse druge potrebne ukrepe, da se okužba ne bi širila na preostale stanovalce, pač pa so malodane po načelu požgane zemlje izločili okužene skupaj z neokuženimi od preostalega okolja.« Si predstavljate: glasnogovorci v medijih opozarjajo: »Virus je v zraku!« Potem pa najbolj ranljive – starejše, ki jih je covid najbolj prizadel, izolirajo v območje virusa.
»V Sloveniji je 80 % umrlih za novim koronavirusom umrlo v domovih za starejše, kar je menda najvišji odstotek med evropskimi državami. V oddelkih za intenzivno nego v slovenskih bolnišnicah je bilo zasedenih le 35 % postelj. Številke se da uporabiti v različne namene, za dokazovanje različnih resnic. /…/ Veliko ljudi ob tem pravi: Zdravstvo se je balo, želeli so prihraniti postelje za bolnike z večjo možnostjo ozdravitve. Drugi zagovarjajo zamisel o tem, naj težko bolni starostniki umro v zavodu, ki je njihov dom, ker se tam počutijo bolj domače in bolj varno. /…/ Predvsem pa me v tej zgodbi vznemirja vprašanje, kako so starostniki umirali za covid boleznijo? Kakšno pomoč so prejeli? Ali jim je bilo olajšano trpljenje? Koliko so se dušili? Zanimivo se mi zdi, da si takšna vprašanja mnogi zastavljamo, a nihče v javnosti.«
Odločujoči strokovnjaki za ravnanje z ostarelimi v domovih, namenjenih njim, so skrajno brezobzirno utemeljevali, zakaj jih bodo še naprej ohranjali v zaprtih domovih – leglih okužbe: češ, da so oskrbovanci tam doma – ta je bila (vsaj zame) zelo kruta. Oskrbovanci, starejši z raznolikimi boleznimi, so res tam doma, a so prav tam kot bolj občutljivi v leglu okuženosti. Ob (ne)ustrezni skrbi za fizično zdravje pa so izpostavljeni strokovnjaki popolnoma spregledali psihično – čustveno doživljajsko resničnost stanovalcev, ki so jih vzdrževali v samicah brez živega stika z domačimi in z minimalnim samo nekajminutnim kontaktom tam zaposlenih.
Kaj smo pozabili na že opravljene raziskave v času nacizma, da ljudje brez ljubečih dotikov shirajo!!? »Med epidemijo so bili v domovih dalj časa popolnoma prepovedani obiski svojcev in ukinjene družabne dejavnosti, prav tako so bili oskrbovanci izolirani drug od drugega in so morali dneve preživljati v svojih sobah.« Skratka, zaprti so bili v samice. In povrh vsega ustrahovani pred nalezljivo boleznijo. Idealna kombinacija za zbijanje imunske odpornosti: osamljenost + strah. In stroka to ve. Ali so strokovnjaki, ki so določali takšne ukrepe, neumni, ali so brezsrčni ignoranti, ali pa so zaslepljeno predani (ali tudi prodani?) agendi Interesa – so torej kriminalci? Naj se sami prepoznajo, kam spadajo.
Sebastian Friebel, nekdanji parlamentarni svetovalec nemškega Bundestaga, se v svojem razkrivanju covid ozadja sprašuje »Ali covid kriza res upravičuje osamitev ostarelih in bolnih stanovalcev domov za starejše brez njihovega soglasja – ločevanje otrok od staršev zaradi prisilne karantene«. Nemški Etični svet je izdal poziv, v katerem zahteva, da se oskrbovancem omogoči toliko stikov, kot jih želijo. Predsedujoča Etičnemu svetu, dr. Elena Buyx, je poudarila: »Vedno je treba omogočiti telesni stik, če je takšna želja.
Umirajoči morajo imeti možnost, da so bližnji ob njih.« Mi pa smo bili proti koncu leta 2020 priče prikazu parodije, kako so se približali sorodniki oskrbovanki v Domu starejših v Radovljici ob njenem 96. rojstnem dnevu. Najeli so dvigalo, ki jih je dvignilo v četrto nadstropje k njihovi sorodnici. Parodija je bila tudi v tem, da je TV ekipa snemala iz sobe pri oskrbovanki sorodnike, ki so iz košare dvigala izročili oskrbovanki šopek in ji zapeli pesem. Kako hitro lahko razumni ljudje pristanemo na dirigirano patetično norost.
Dr. Mladen Dolar: »Tisti del prebivalstva, ki ga je covid daleč najbolj prizadel, so starejši.« V številnih državah smo doživeli »genocid starejših v domovih za starejše občane. Priča smo bili dejstvu, kot ga označuje naslov hollywoodskega filma: Ni prostora za starce (No Country For Old Man). To ne gre le na rovaš te vlade, ampak na rovaš mnogih vlad, ki ob staranju prebivalstva, ki je popolnoma predvidljivo – z osnovnošolsko matematiko lahko predvidite, kaj se bo zgodilo –, niso posvečali dovolj pozornosti in skrbi za DSO in njihove prebivalce. Starostnike so dejansko odpisali, marginalizirali, da so postali največja žrtev covid situacije«.
