KOLUMNA | Branka Bilbija: RazCEPLJEN las je še vedno en las
Ko smo spoznavali virus, smo bili vsi nekako v podobni zgodbi, vsi »proti virusu«, ko pa se je pojavilo cepivo, smo se razdelili na dva brega, na cepljene in necepljene, na tiste, ki so proti in tiste za cepivo, na tiste, ki verjamejo v znanost in na teoretike zarote, na tiste, ki slepo sledijo in tiste, ki uporabljajo svojo glavo.
Cepljeni trdijo, da jih ogrožajo necepljeni in da se ukrepi zaostrujejo, ker se oni ne želijo cepiti. Necepljeni pa lahko le z bežnim pogledom na države, ki so upoštevale vse ukrepe in kjer se je velika večina prebivalcev cepila, vidijo, da se ni nič spremenilo in da ukrepi prav tako ostajajo. Cepljeni pa lahko opazijo, da so kljub cepljenju in upoštevanju vseh ukrepov ostali z masko na obrazu in obližem na srcu.
Množična zavest je tako močna, da lahko ustvarja dogodke in razmere svetovnega pomena in s planetarnimi posledicami. S čim si ti poskrbel, da je prišlo do situacije, v kateri smo se znašli vsi? Kakšne so tvoje misli, preden zaspiš, ali si ljubosumen, privoščiš sosedu bolj zeleno travo, kot je tvoja? Ali utišaš kdaj jeznega z ljubeznijo, slabovoljnega s prijaznostjo, skopuha z velikodušnostjo in lažnivca z resnico?
Postopek ustvarjanja se začne z mislijo. Zato je prav, da se zavedamo, da ne obstajajo ne žrtve ne zlikovci, da so vse le posledice naših misli o tej ali oni stvari. Zato moramo prenehati z nezavednim življenjem. Začnimo si predstavljati življenje takšno, kakršno bi radi, da je, in vživimo se v to predstavo. Zadržati moramo vsako misel, besedo in dejanje, ki ni v sozvočju z našo najvišjo predstavo o tem.
Ker živimo v času informacij, naj se vsak sam odloča, komu bo verjel. Če ne veste, komu zaupati, je čas, da se poglobite vase, da nehate kopičiti stvari in začnete prazniti prostore, telo in glavo. Le tako boste ločili zrno od plevela.
Naj zaključim s simbolom, da je razcepljen las še vedno en las, ene korenine, enakega izvora, iste glave, istega telesa. Enako je z nami ljudmi, tudi mi smo istega izvora, delo istega kreatorja, vse nas greje isto sonce, zvečer pride na nebo za vse ista luna, vsi občutimo lakoto, vsak si želi biti ljubljen in cenjen. Vsi smo na isti poti, vsak v svojih čevljih, eni v novih in udobnih, drugi v starih in raztrganih, a vsi korakamo k istemu cilju in smrt doleti vse. Zato se nehajmo deliti, ker bo življenje šlo mimo nas, ne da bi ga kdaj živeli in sprevideli tisto višjo resnico.
