Pasji salon Ajša

… KER SI TUDI PES ZASLUŽI NEGO!

Tako kot ljudje obiskujemo frizerja 1x mesečno, nekateri pa le 3x letno, tako je tudi pri psičkih. Nekateri potrebujejo nego manjkrat, nekateri večkrat. Vsakemu psu pa bo vsaj ena nega na leto zelo spremenila in polepšala življenje. Ne verjamete? Bodite pozorni nanj, kako se bo petelinil, ko bo šel urejen iz salona 😉 … Če vas zanima, kolikokrat vaš pes potrebuje nego, nas le pokličite, pa bomo skupaj naredili načrt, da bo vaš psiček lep, skrbno in redno negovan.

 

KONTAKT:

Pasji salon Ajša, Jasna Kranjc s.p., Tomšičeva ulica 4, 8210 Trebnje

Kako do nas: Zemljevid

Telefon: 040 122 004, Jasna

E-mail: info@pasjisalonajsa.com | Facebook: Pasji salon Ajša, Trebnje

Delovni čas: pon – pet 8.00 – 16.00 (izključno po predhodnem naročilu), sobote, nedelje in prazniki  –  ZAPRTO.

Davčna številka: 94848076 | Zavezanci za DDV: NE

 

 

 

CENIK:

MINI PSI MAJHNI PSI SREDNJI PSI VELIKI PSI
KOPANJE (kratkodlaki psi) 20 € 25 € 35 € 45 €
KOPANJE (dolgodlaki psi) 25 € 30 € 50 € 60 €
STRIŽENJE 25 € 30 € 40 € 60 €
TRIMANJE 25 € 30 € 40 € 60 €
KREMPLJI + BLAZINICE 5 € 5 € 5 € 5 €
NEGA UŠES 5 € 5 € 5 € 5 €
PRAZNJENJE PARANALNIH ŽLEZ 5 € 5 € 5 € 5 €
CELOTNA NEGA 35 € 40 € 50 € 70 €
CELOTNA NEGA (zahtevnejša nega, ročno striženje) 40€ 50€ 60€ 80€
RAZČESAVANJE 10€ / uro 20€ / uro 25€ / uro 30€ / uro

Cenik velja od 9. 1. 2023. DDV ni obračunan na podlagi 1. odstavka 94. člena ZDDV-1.

 

 

 

POGOSTA VPRAŠANJA

Ker nam lastniki štirinožcev zastavljate veliko vprašanj (kar ni nič narobe), le-ta pa se dostikrat ponavljajo, smo pripravili nabor najbolj pogostih … in seveda tudi odgovore nanje. Pogosta vprašanja (in odgovore) bomo sproti dodajali, pač tista, ki se nam bodo zdela pomembna za vas.

  • Ali kužka ob negi uspavate ali mu date katera koli druga pomirjevala?

Če je psa nemogoče urediti, smo pač prisiljeni oddati neurejenega psa, a to se zgodi res zelo redko. Lastnikom psov predlagamo, da psa že doma navajajo na nego in ga primerno vzgajajo (socializirajo), saj bo tako psičku lažje na negi. Uporabe uspaval ali pomirjeval si absolutno ne dovolimo, saj lahko s tem dela le za to strokovno usposobljeno osebje. Psa, ki je pod pomirjevali, je namreč potrebno spremljati, opazovati vitalne organe in včasih tudi pospešiti prebujanje, kar je delo izključno za strokovnjake na tem področju.

  • Ali lahko kužka naročimo ob 15. uri, glede na to, da delate do 16h?

Zaželjeno je, da je zadnja ura naročanja ob 14.uri, saj cela nega ponavadi traja cca 2 uri, delovni čas pa imamo do 16. ure. Če predvidevamo, da bo nega trajala več kot 2 uri, naročimo prej. Tega reda se res poskušamo držati, saj menimo, da je 8 ur na dan dovolj velik razpon, da si vsak najde svoj termin. Potrebno je tudi vedeti, da se kužka ne pelje v salon vsak dan, tako da se načeloma lahko vsak, ki to le želi, prilagodi.

  • Ali je cena za kompletno nego tudi dejansko zadnja cena ali je možno še kakšno doplačilo?

Cena celotne nege ni nujno dokončna. Celotna nega zajema striženje krempljev, urejanje ušes in blazinic, kopanje, česanje sušenje, striženje, …, trajala pa bi naj, če le ni pes v preveč zanemarjenem stanju, cca 2 uri. Če pa je potrebno dodatno delo, recimo razvozlavanje, pa se priračuna podaljšani čas nege od dveh ur dalje, in sicer po ceniku, glede na velikost psa in glede na dolžino podaljšane nege. Zgodi se namreč tudi, da lahko nega traje 3 ali 4 ure, in v tem primeru cena ne more biti enaka, kot za nego do dveh ur. Seveda pa ne priračunamo, če nega preseže le nekaj minut več kot 2 uri …

  • Ali se je potrebno za krajše posege (recimo krajšanje krempeljčkov) tudi naročiti?

Vsaka nega, tudi če traja samo par minut, potrebuje prazen salon in prosto negovalko, torej se je potrebno za vsako, še tako minimalno nego, naročiti.

  • Koliko časa traja posamezna nega?

Nega psa, ki je doma in hkrati v salonu redno negovan, naj bi trajala cca 2 uri. Če pes ni negovan, je zavozlan (dolgodlaki psički), ima veliko neizčesane dlake, pri tem pa se čas nege lahko zelo podaljša, za uro ali celo dve. Če je dlaka v res zelo slabem stanju, se ponavadi odločimo, da psa pobrijemo. Seveda se lastniki ne radi odločijo za britje, vendar včasih žal ni druge možnosti, ravno zato tudi vedno opozarjamo, da je psa potrebno redno negovati, da potem nam ni potrebno delati takih posegov …

  • Katera šampone uporabljate in ali je možna kakršna koli alergija?

Že od prvega dneva uporabljamo negovalna sredstva Bubbles&Nature, naročamo jih na Dunaju, kjer sem tudi opravljala tečaj nege. So popolnoma naravna, vsebujejo veliko olj in do sedaj še nismo imeli nobene slabe izkušnje z alergijami. Tudi če pride v stik z očmi ali gobčkom, ni nobenih nevarnosti. Je res kakovostna, malo dražja, vendar niti ne pomislimo, da bi jo menjali. Čistilo za ušesa pa kupujemo na veterinarski postaji, torej je 100% varno in  deluje tudi “razkuževalno”, s čimer prepreči nastanek glivic in vnetij.

  • Imam kratkodlakega psa. Ali tudi on potrebuje nego in kakšno?

Kratkodlaki psi ravno tako potrebujejo nego, je pa seveda le-ta manj zahtevna, saj ne more priti do zavozlanja dlake. Se pa ravno zaradi nezahtevnosti nege kratkodlakega psa dogaja, da lastniki pozabijo na krajšanje krempljev, kar ni zgolj lepotnega pomena, ampak predolgi krempeljčki psa ovirajo pri hoji, kar lahko privede do bolečin in deformacije tačk. Potrebna je tudi redna nega ušes, saj z rednim čiščenjem preprečimo vnetja, sploh pri psih, ki imajo povešena ušeska in je zato slabši pretok zraka. Seveda pa je potrebno tudi kratkodlakega psa redno izčesavati, da se odstranjuje odvečna dlaka, saj je dostikrat dlaka kratkodlakih psov bolj nadležna, kot pri dolgodlakih. Pri kratkodlakih psih je dlaka kratka in ponavadi resasta in je res veliko odpada vsakodnevno, če psa ne češemo.

  • Ali je lastnik prisoten pri negi?

Če lastnik res vztraja, da bi bil rad poleg, mu seveda ne moremo (ne želimo) tega preprečiti, je pa vsekakor zaželjeno in bolj dobrodošlo, da psa pusti in ga pride iskat, ko pokličem, da je nega zaključena. Treba je vedeti, da je pes veliko bolj vznemirjen, če je lastnik prisoten, saj išče pomoč in sili k lastniku. Posledično je nervozen tudi lastnik, ker vidi svojega ljubljenčka nemirnega, se pa ne zaveda, da ravno on s svojo prisotnostjo vznemirja psa. Ko pes ostane sam, se v veliki večini umiri in nego opravimo brez težav.

Imate vprašanje, pa ga niste zasledili med pogosto zastavljenimi vprašanji? Pošljite nam e-pošto na info@pasjisalonajsa.com …

 

 

 

MNENJA, NASVETI

  • Katerega psička kupiti, ali tudi svetujete?

Absolutno DA! Seveda svetujemo … in to z velikim veseljem. Nekaj je imeti psa, nekaj pa je za psa tudi vzorno skrbeti. Minili so namreč časi, ko je bil pes 24 ur na dan privezan na verigi, edino delo z njim pa je bilo, da se mu prinese voda in hrana. Pokličite nas, vzeli si bomo čas in se ODKRITO pogovorili, seveda tudi upoštevali vaše želje. Če le lahko, pa svetujemo: posvajajte, ne kupujte. Ne le da rešite življenje, tudi ceneje vas pride!

  • Je pes pozimi potreben nege?

Čeprav med ljudmi še vedno velja prepričanje, da bo psa pozimi, v kolikor ga postrižemo, zeblo, v resnici ni tako. Hišnega psa ne bo zeblo, če pa bo pes zunaj, ga bo zeblo v vsakem primeru. Psu je pozimi definitivno potrebna nega. Potrebno mu je, če naštejemo le nekaj stvari, sprati sol s tačk oz blazinic, izčesati pesek iz dlake, pa tudi razčesati in po potrebi skrajšati dlako. Če bo dlaka krajša, ga boste namreč tudi sami lažje negovali.

  • Kupiti ali posvojiti psa?

Veliko psov žal nikoli ne dočaka svojega doma. Ker lastniki psov svojih psov ne sterilizirajo / kastrirajo, imajo le-ti mladičke, katere pa je težko oddati, zato marsikateri mladiček, ko ga lastnik zavrže, pristane v zavetišču, kjer ga čaka najtežjih 30 dni v življenju. Čaka, če se ga bo kdo usmilil in mu ponudil topel dom, v nasprotnem primeru bo uspavan. Zato, če se odločate za psa, raje rešite enega iz zavetišča. Bistveno ceneje bo, pa še življenje boste rešili. In mi smo vam IZ SRCA HVALEŽNI za to. Posvajanje podpirajo tudi na portalu Pes, moj prijatelj (in verjetno prav vsa zavetišča ter ostali ljubitelji živali …)!

  • Pes na povodcu, da ali ne?

Nekoč je bil pes pri hiši namesto alarma (za čuvaja hiše in premoženja), dandanes pa lahko rečemo, da v veliko primerih služi kot hišni ljubljenček, le ponekod na podeželju ga še ‘uporabljajo’ za čuvaja. Če že pes v domačem okolju je na verigi, naj bo le-ta dovolj dolga, hkrati pa naj ima kuža možnost, da se umakne v globoko senco. Če imate le možnost, pa naj bo pes spuščen in naj prosto teka po vašem (ograjenem!) dvorišču. Kaj pa na sprehodu? Na sprehodu naj bo vedno (ampak res vedno) na povodcu, ne glede na to, če je kuža prijazen. Dovolj je že, da le prestraši muco ali otroka, ta skoči na cesto in … Torej: doma (na ograjenem dvorišču) NE, na javnem prostoru DA!

  • Pes v šolo, da ali ne?

Absolutno da. Pes nikakor ne more razumeti vaših ukazov, če ga na to niste prej pripravili oz ga naučili. Dandanes obstaja veliko pasjih šol, ki ponujajo učenje psov na starejši način, pa tudi na modernejši. Sami se odločite, kakšen način učenja psa boste izbrali, a dejstvo je, da le z dobro naučenim (socializiranim) psom lahko živite v sožitju, kar bo ustrezalo tako vam, kot tudi kužku. Nemalokrat ljudje naganjajo pse, če naredi kaj neprijetnega (recimo, da se podela na cesti), a dejstvo je, da je za to dejanje, pa tudi za vsa druga, ki jih naredi pes, odgovoren le in izključno lastnik. Zato ne preganjajte, in še manj tepite, psov. Oni niso krivi za nič … Torej: pes v šolo – DA!

  • Naj pes uživa človeško hrano?

Če boste kdaj pa kdaj psu dali človeško hrano, mu ne boste škodili. A to je mišljeno enkrat ali dvakrat tedensko, pa še to v zelo majhnih količinah (dvakrat za v usta). Tržišče ponuja veliko različne vrste pasje hrane, bodisi živalskega izvora, bodisi rastlinskega. Hrano lahko kupujete tudi za točno določene pasme, bodite pa pozorni tudi na možen nakup v tujini, saj znajo biti cene – kljub stroškom dostave – še vedno precej nižje, kot doma. Kljub temu, da absolutno podpiramo domače gospodarstvo, smo ljudje žal nemalokrat primorani gledati tudi skozi denar. Vedite, da s slabo ali človeško hrano, psu škodite … Torej: naj pes uživa človeško hrano? NE.

 

 

 

STORITVE

Glede na to, da med ljudmi še vedno velja prepričanje, da se pes očisti sam (do neke mere to tudi drži), je potrebno povedati, da je psu zelo priporočljivo ponuditi tudi dodatno nego. Za vas smo pripravili nekaj napotkov, ki bodo ljubiteljem psov prišli zelo prav.

Vsak ljubitelj psa mora pred nakupom le-tega najprej DOBRO RAZMISLITI, če je pripravljen ljubljenčku nuditi vse, kar potrebuje. Osnova so seveda vsakodnevni sprehodi, redni obiski veterinarja, zdrava prehrana, zelo pomembna za psa (pa tudi gospodarja) pa je tudi pasja šola, saj bosta le tako pes in njegov gospodar živela v sožitju. Pa poglejmo, kaj sodi med redno nego:

KOPANJE: Dandanes več ne drži trditev, da psa ne smemo redno kopati (seveda še vedno ne vsak dan), potrebno pa je uporabiti šampon in balzam, ki je primeren koži, dlaki in tudi pasmi psa. S primerno kozmetiko namreč ne uničimo naravno kislost kože. Pred in po kopanju moramo odstraniti vso odmrlo dlako in izkrtačiti podlanko. Ravno tako je zelo pomembno, da odstranimo vse vozle, nastale ob koži, saj lahko drugače pride do vnetja kože in tudi do smradu na teh predelih.

NEGA UŠES: V ušesnem kanalu je potrebno populiti dlačice (neboleče) in z emulzijo ter blazinico očistiti ušesno školjko in kanal, saj s tem omogočimo boljši pretok zraka. Pri psih, ki imajo povešena ušesa, odstranimo več dlake okoli kanala, saj s tem preprečimo pretirano vlažnost ušesa in preprečimo razvoj bakterij.

NEGA OKOLI OČI: V notranjem očesnem kotu iz solz in umazanije nastanejo izcedki, lahko celo kraste, zato je potrebno z emulzijo to odstraniti. Prav tako lahko z emulzijo odstranimo obarvanost dlake okoli oči, ki nastane zaradi izcedkov.

GENITALIJE: Mesta okoli intimnih predelov je priporočljivo obstriči krajše, saj s tem preprečimo nabiranje urina, blata, sperme. Tako tudi preprečimo vnetja in omogočimo tem predelom, da niso pretirano vlažni.

PARANALNE ŽLEZE: Nahajajo se na obeh straneh zadnjika. V primeru, da jih organizem psa ne more prazniti sam, moramo to storiti mi. S tem pri vašemu ljubljenčku preprečimo vnetje, postopek pa je za kužata popolnoma neboleč.

KRAJŠANJE KREMPLJEV: Kremplje je potrebno redno krajšati, saj s tem kuža pridobi zdravo strukturo tačk. Dolgi in zanemarjeni kremplji so lahko nevarni in psu povzročajo bolečino in poškodbe. Po striženju krempljev moramo pri psu preveriti tudi blazinice. V času hude vročine ali pa mraza, so le-te namreč velikokrat poškodovane, razpokane. Da preprečimo krvavitve, okužbe in ostale poškodbe, jih moramo mazati s kremo, ki blazinicam povrne vlažnost, jih razkuži in prepreči nastanek poškodb.

 

 

 

O NAS

(iz časopisa Cajtng, marec 2012 …)

V Trebnjem se je 1. marca 2012 odprl pasji salon, ki je hkrati tudi prvi v tem delu Dolenjske, pokriva pa področje od Ljubljane, preko Grosuplja, Ivančne Gorice in Novega mesta do Bele krajine, seveda pa obiskovalci prihajajo tudi iz drugih krajev, kot so Litija, Sevnica, Žužemberk, Kočevje, Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Straža, itd.

Vabljeni v Pasji salon Ajša v Trebnje!

Gre za salon, ki psom nudi kompletno nego, torej ne le striženje in kopanje, temveč tudi ostale stvari, kot so krajšanje krempeljčkov, nego ušes, čiščenje paranalnih žlez, itd.

Za opravljanje vse te nege je potrebno imeti, ob znanju, seveda (le-to je lastnica salona pridobila na dunajski šoli pri Gorazdu Čmrlecu, enemu izmed najboljših pasjih frizerjev v Evropi), tudi veliko potrpljenja, potreben pa je tudi primeren prostor ter kvalitetna kozmetika in pripomočki. V pasjem salonu Ajša bomo vašemu hišnemu ljubljenčku ponudili vse to.

Dodajmo, da kompletna nega traja okoli 2 uri (lahko tudi več), pred morebitnim obiskom pa se je potrebno naročiti. Nego psa seveda toplo priporočamo prav vsem lastnikom psov, saj boste vašemu štirinožnemu prijateljčku s tem omogočili dostojno in zdravo življenje, katerega si zasluži.

 

 

Jasna Kranjc, lastnica Pasjega salona Ajša, po 6 letih obratovanja

(intervju za spletni portal Cajtng.net, jun. 2018)

Te dni mineva že šest let, odkar je vrata svojega salona na Tomšičevi ulici 4 v Trebnjem odprla podjetnica Jasna Kranjc. V vseh teh letih se je na njeni strižni mizi in/ali v banji zamenjalo tolikov psičkov, da bo težko strniti vse vtise v le enem intervjuju. Bomo pa poskusili izpostaviti le najbolj zanimive. Jasna rada pove, da je vsak kužek zgodba zase in prav o vsakem bi lahko povedala svojo zgodbo. O, tudi naveže se na njih, tudi solzice pritečejo, ko se kakšen od njih za vedno poslovi …

  • Jasna, kako se spomnite svojih začetkov, morda celo prvega kužka, prve stranke?

Joj, kako težki so bili začetki, raje se jih sploh ne spominjam. Ko sem čakala prvega psička, to je bil maltežanček Trebanjke Katarine, sem bila zelo nervozna. Pred mano je bilo tisoč vprašanj, pa na nobeno odgovora. Bolj kot se je bližala dogovorjena ura, bolj sem bila nervozna. Spominjam se, da sem klicala svojega mentorja na Dunaj, če mi lahko kako pomaga. Rekel je: “Jasna, ti to zmoreš. Odlična si, kar počasi, pa boš vse naredila.” Preden sva končala pogovor, mi je še dejal: “Zapomni se tega občutka, te treme, pozitivne treme. Nikoli več je ne boš imela in čez pol leta se boš smejala temu.” Njegove besede so mi vlile veliko upanja, v bistvu samozaupanja. Postala sem odločnejša, “saj znaš”, sem si rekla … In počakala stranko. Kako sem delala, res da ne vem, vem pa, da je bilo za menoj verjetno najtežje delo v življenju … In danes, ko se spomnim tistih občutkov, ja, natanko tako je, kot je rekel mentor. Danes smešno, takrat pa ‘za umret’ hudo …

Vse psičke imam rada, z vsakim navežem pristen stik. Brez tega ne gre …

  • Kdaj ste se znebili tistega strahu, treme?

Treme se ne znebiš nikoli. Vedno obstaja. Vsak kuža je zgodba zase, vsak kuža ima svoj karakter, svojo rast dlak, vsak kuža ima svojega lastnika, ki ima drugačne želje. Vse to narediti za ‘petko’, je težko. Zato trema absolutno obstaja še dandanes, a to je tista trema, ko človek stremi k temu, da bi svoje delo opravil kar najbolje. Sem perfekcionistka, ne morem in ne želim dati iz rok slabo ali na hitro ostriženega psička. Vedno se torej potrudim maksimalno, je pa potrebno vedeti, da če bi želela vsakega kužka postriči idealno, bi ga lahko imela v salonu pet ur. To ni tako, kot pri ljudeh, ki imamo tistih ‘pet laskov’. Torej, če skrajšam odgovor – začetniške treme sem se znebila relativno kmalu oz je bila iz dneva v dan manjša, po kakšnih treh mesecih pa je povsem izginila. A še enkrat – ne povsem povsem, ker tista ‘zdrava trema’, o kateri sem govorila na začetku, je še vedno prisotna.

  • Poudarili ste, da je vsak kužek zgodba zase. Ampak zagotovo obstajajo bolj in manj pridni …

Seveda. Kužki so socialna, družabna bitja. Imajo svoj karakter. Kot ljudje. Eni se tresejo, že ko jih pričakam pred vrati, drugi ko se oglasim. Eni se šele na mizi spomnijo, kje so in se začnejo takrat tresti. Takrat se začne obvezno tudi poljubljanje (lizanje roke in lic), saj se mi želijo prikupiti. Bojijo se, strah jih je, kot nas pri zobozdravniku. Vsi komaj čakamo, da bo konec. Vrata so najbolj zaželjen del sobe, če pa kdo vstopi v salon, pa začne repek migati levo-desno, kot da se ne bo nikoli ustavil. Išče rešitelja, potuho. Nekatere psičke ni prav nič strah. Tudi po tri ure znajo stati in stoično prenašati ‘trpljenje’. Je pa seveda dejstvo, da so prav vsi veseli lastnikov, ko pridejo ponje. So pa tudi primeri, ko se psički trmajo in nočejo nazaj k lastniku, češ – izneveril si me, ne hodi k meni …

  • Omenili ste ‘trpljenje’. Čeprav v narekovajih, koliko psi dejansko trpijo pri striženju?

Pri striženju ne trpijo popolnoma nič, striženje jih boli toliko, kot vas striženje pri frizerju. Torej nič. Bolj mučno je razčesavanje. To je najbolj stresen del za pse in tudi meni je to najbolj stresen del nege. Trudim se, da sem čim bolj nežna. Imam nekaj pripomočkov, s katerimi cofke (vozle) lažje ‘dobim ven’, ampak vedno ne gre. Resnično nočem psička mučiti. Če ne gre drugače, vozliček odbrijem. Vozliček je zavozlana dlakica. V praksi to izgleda podobno, kot če bi vam v lase prilepili žvečilni gumi, potem pa ga z glavnikom poskušali izčesati. Ne gre, a ne? Včasih gre, sploh s pomagali, včasih ne gre. Takrat se odločim, da cofek odbrijem. Sicer pa je načeloma nega popolnoma neboleča. Tudi čiščenje paranalnih žlez je za kužka neboleče, tudi striženje krempeljčkov, tuširanje pa je sploh čisti užitek …

  • Ni nobenega joka, ko gre kužku pri tuširanju pena v oči (smeh)??

(smeh) Uporabljamo šampon za dojenčke, ha, ha, … Hecam se. Ne, šamponi so vrhunski, prijazni živalim, do sedaj, moram potrkati, še ni bilo slabe izkušnje. Seveda jim ne nanašam pene direktno v oči, če pa slučajno le-ta zaide v oko pri spiranju, pa tudi ni bilo še nikoli nič narobe. Vse, kar se v banji zgodi ‘slabega’ je to, da občasno kateri želi pobegniti. Počasi se pomika proti koncu banje, potem pa kar enkrat izkoristi priložnost in želi zbežati. He, he, so eni lumpki pravi. Ga že par minut prej ‘preberem’, kaj želi narediti, ko vidim, kam se premika, zato samo čakam, kdaj se bo odločil za beg … Ko vidi, da ne gre, se sprijazni s tuširanjem in me začne lizati. Pa sva kar naenkrat spet prijatelja …

Kljub temu, da je kopanje en sam čisti užitek, nekateri psički želijo na vsak način iz banje.

  • Torej pri tuširanju le ne uživa tako, kot ljudje?

A ima kuža doma tuš kabino, tuš? Nima. To ni stalnica v pasjem življenju. Njegova naloga je – jesti, piti, sprehajati se, ‘letati’ gor in dol ter brezpogojno ubogati lastnika. Tuširanje torej ni njegova naravna obveza, zato ima vseeno raje, če se ga pusti pri miru, da se sam očisti. In dam mu povsem prav. Saj se očisti, tudi lastniki po večini kar lepo skrbijo za svoje psičke, a nekajkrat na leto (odvisno od kužka) pa je prav, da se naredi “generalko”. Verjemite, tudi kuža je vesel, ko gre iz salona. Lastniki psov znajo povedati, da je psiček, ki je prišel iz salona, ko je prišel domov, hodil kot pav. Imel se je za nekaj več, vedel je, da je lep … Pes ne mara tuša, ko pa pride izpod njega, je vesel. Kot mi pri zobarju, he, he, …

  • Zagotovo znate, glede na dosedanje izkušnje, tudi svetovati, katere psičke naj ljudje kupijo …

Najprej želim povedati, da priporočam, da ljudje, ko se odločijo za psa, le-tega raje posvojijo. Rešijo iz zavetišča. Posvojeni pes se zaveda, da ste mu rešili življenje, tak vam bo neizmerno hvaležen. Zdaj pa k odgovoru. Ja, svetujem. In to pošteno, tudi to je treba poudariti. Nikoli ne svetujem nekomu nekega kužka, ki bi/bo potem postal moja stranka. Povem pošteno. Stranka pač pove, kakšnega psa želi imeti, koliko ima časa zanj, skratka, čim več stvari, na osnovi tega pa jim svetujem. Že veliko njim sem popolnoma ‘podrla načrte’, ko sem jim povedala resnico o psih, prav nihče pa še ni prišel nazaj in mi rekel, da ni to to. So se pa že našli taki, ki so prišli in mi rekli – imeli ste prav, ne bi smel nabaviti tega, moral bi vas poslušati …

  • Katere pse pa priporočate?

Ne morem dati pametnega, konkretnega odgovora na to vprašanje. Zakaj? Že v prejšnjem odgovoru sem namreč omenila, da je to odvisno od posameznika. Dejstvo je, da se psa ne kupuje nikoli nikomur za rojstni dan (ali za kakšno drugo priložnost kot darilo), saj pes potrebuje gospodarja 10, 15 let in ne le 14 dni, dokler traja vnema. Kratkotrajna ljubezen se lahko hitro ohladi, če ni lastnik popolnoma pripravljen prevzeti odgovornost za psa, pes pa potrebuje ljubezen, katero seveda tudi vrača, celo svoje življenje. Pes je kot otrok, potrebuje urico dnevno, potem pa so tu še stroški s cepljenji, hrano, bognedaj s kakšnimi drugimi posegi, ki kmalu dosežejo ceno 1.000€.

  • Pa vprašajmo drugače – katerih psov je največ, so psi tudi v modi?

Seveda so v modi. Ko sem začela leta 2012 delati, so bili v modi manjši psi, tisti, za v torbico. Da so jih gospe lahko nesle s seboj v šoping. Na tečaju smo se učili striči pudlje, maltežančke, slednjih je bilo takrat največ. Kmalu za tem so prišli v modo ‘kotončki’ (Cotton de tulear), sedaj pa prihajajo v modo pomeranci. To so do 3 kg ‘težki’ kužki, ‘igračke’, zelo lepi psi. Imajo tudi svojo ceno, ki doseže tudi do nekaj tisoč evrov. Sicer pa je še vedno veliko maltežančkov, tudi višavčki, jorkiji, španjeli, šicujčki, itd. Govorim seveda o tistih psih, ki ‘hodijo’ v naš salon, za pse na splošno, katerih je največ, ne vem, nikoli se nisem poglabljala v to. Vem le, da jih je preveč, glede na to, kako grdo se z njimi ravna …

Lastnica pasjega salona in pasja frizerka Jasna Kranjc z njeno psičko Ajšo, po kateri je salon dobil tudi ime.

  • Imate v mislih kaj konkretno, kakšen dogodek v Sloveniji?

V Sloveniji se dokaj lepo ravna s psi, čeprav obstajajo tudi primeri, ko se zelo grdo ravna s psi. Psi nimajo več statusa čuvaja pri hiši, kot je to bilo pred 40 leti, dandanes je kuža hišni ljubljenček, prijatelj. Ponekod je kuža še vedno ‘suženj’, ki mora čuvati hišo in premoženje, v zameno za to pa dobi jesti in piti ter 10 metrov verige. Drugačne oblike življenja ne pozna. Sem pa imela v mislih bolj dogodke, ki se dogajajo po zavetiščih, tudi v Sloveniji, predvsem pa recimo v Bosni. Kdor je spremljal te dogodke, se mu je moralo streti srce, take obravnave si ne zasluži nobena žival, pa pri tem ne mislim le na kužke …

  • Vrniva se v vaš salon. Imate kakšno negativno izkušnjo s psi, verjetno je najpogostejše vprašanje – vas je kateri že ugriznil?

Moram potrkati ob les, da me ni še noben kuža ugriznil. Govorimo o ugrizu, zaradi katerega bi potrebovala zdravniško pomoč. Drugače pa sem že bila ‘oklana’. Eh, to je kar stalnica v tem poklicu. Manjši psi radi ugriznejo, to jim je edini način obrambe. Sicer vedo, da ne smejo in ponavadi le pokažejo zobke, nekaj pa jih je že tudi ‘šavsnilo’. A, kot pravim, to jemljem že tako, kot bi se avtomehanik polil z oljem. Načeloma se naj ne bi, se pa zgodi …

  • Katere pse pa je najtežje striči oz katere najlažje?

Ne morem reči, ni pravila. Povsem odvisno je od psa. Če je pes socializiran, šolan, je ponavadi tudi bolj priden pri striženju. Pozna red. Ni pa nujno. Naša Ajša je bila dvakrat zaporedoma v šoli, ima dva oddelana tečaja, pred njo je bil na tekmovanju po učljivosti le inštruktorjev pes, a na mizi je – katastrofa. Niti sekunde ni pri miru, ves čas bi šla dol, ves čas joka, v banji bi šla ven, kliče moža ali otroke, da pridejo pomagat. Čista razvajenka. Ona je še najhujša stranka. Ampak to se dogaja zato, ker nimam avtoritete, ker ve, da sem njena ‘mamica’ … Z vsemi drugimi se lahko dogovorimo. Spet – z nekaterimi lažje, z nekaterimi težje.

  • Ste zadovoljni s svojim delom, bi raje delali kaj drugega?

Ja, imam zelo rada svoje delo. Saj ima človek kdaj tudi slab dan, a ti ga kuža potem s svojo iskrenostjo, s tistim ubogim in ljubečim pogledom polepša. Ljudje smo razvajeni, nikoli nam ni dovolj dobro, vedno hrepenimo po več. Saj živalice tudi rade izkoristijo lastnika, sploh, ko je govor o hrani, a se hkrati vsako sekundo zavedajo, da so odvisni izključno in samo od volje lastnika. Ko bi bili mi celo življenje odvisni od dobre volje nekoga, šele takrat bi znali ceniti to, kar imamo – svobodo. Zavedam se vsega tega, zato tako zelo rada opravljam svoje delo in sem hvaležna, da imam to ‘poslanstvo’, če lahko temu tako rečem. Rada tudi pobožam psička, ga pogledam v oči, mu rečem lepo besedo, nenazadnje smo vsi živa bitja, s čustvi in z željo po (čim lepšem) življenju. Ko bi bili vsi na svetu prijazni eden do drugega, človek do človeka, človek do živali, bi bil svet lepši. Kaj lepši, prečudovit.

 

 

Jasna Kranjc, lastnica Pasjega salona Ajša, po 10 letih obratovanja

(intervju za Dolenjski list, jun. 2022)

  • Nekaj o sebi …

Sem žena in mamica dvema odraslima otrokoma (ter enemu živalskemu). Imam 48 let, večino svojega življenja živim v Trebnjem, pasji salon pa imam od leta 2012. Tri leta pred tem sem za rojstni dan dobila psičko Ajšo, ki takrat še ni vedela, da bo »lastnica« pasjega salona. Jaz pa tudi ne … Ajša je še z nami in bo 16. avgusta letos »pihnila« 13-to svečko.

  • Od kod ideja, da odpreš salon?

Ideja je prišla konec leta 2011, ko smo našo kokeršpanjelko Ajšo, ki je sicer rojena 2009, morali »ves čas« voziti na nego. In to ne »sosedu, ki to zna«, ampak v Ljubljano. Pa še za v Ljubljano se je bilo potrebno naročiti za več dni ali tednov v naprej. S partnerjem nama je pot v Ljubljano vedno predstavljala nepotrebno breme, pa sva začela razmišljati v to smer. Mož je podjetnik že skoraj 25 let, po pogovoru in temeljitejšem razmisleku sva se odločila za odprtje salona v Trebnjem.

  • Kako si idejo nadgradila z izobraževanjem in kje?

Izobraževala sem se na Dunaju pri Gorazdu Čmrlecu, ki je takrat edini v Evropi nudil tovrstno šolanje. Morda je tako še sedaj. Tečaj je trajal 14 dni, v bistvu je šlo za 90 urni tečaj. Lahko rečem, da sem se naučila vsega, a hkrati nisem vedela – koliko, saj je bilo treba priučeno potem pokazati tudi v praksi – brez mentorja.

  • Kako se spominjaš začetkov?

Uf, začetki so bili res grozni in res težki. Pri prvem psičku sem prvič (in morda zadnjič) vzela pomirilo, saj sem se tresla kot šiba na vodi. Spominjam se, da sem klicala Gorazda, da ne vem, kako bo šlo in če bom preživela, a je rekel: »Zapomni si teh časov, te pozitivne treme, nikoli več je ne boš imela.« Danes je res tako, kužke strižem povsem sproščeno, na tremo pa sem pozabila nekje pri 20-tem psu.

  • Katere so najpogostejše pasme, ki potrebujejo pasjega frizerja?

Pasjega frizerja v bistvu potrebujejo vse pasme, ki imajo daljšo dlako, tudi mešančki. Kratkodlaki, ki se ne strižejo, pa potrebujejo le osnovno nego.

  • Kaj vse ponujaš v salonu?

V salonu kužkom ob striženju ali trimanju in razčesavanju ter kopanju nudim tudi nego blazinic, nego ušes, nego okoli oči, okoli genitalij, pri čemer po potrebi izpraznimo paranalne žleze in krajšamo krempeljčke. Z eno besedo lahko našteto strnemo v – nudimo kompletno nego za (vašega) psa.

  • Urejaš tudi muce, ali samo kužke?

Ne, muckov ne urejam.

  • Kaj bi moral vsak lastnik psa postoriti, preden ga pripelje v salon?

Predvsem je najbolj pomembno, da je kuža socializiran, torej da ne grize, da ne napada, da ne laja kar tja v en dan … Torej, šolanje psov priporočam vsem lastnikom psov, saj bo tako (ali pa le tako) tudi sožitje med lastnikom in psom še bolj pristno. Sicer pa ne priporočam kakršnega koli laičnega posega v psa v domači režiji, saj ob takih primerih praviloma kar vsakič dobimo v salon zelo prestrašenega psa, katerega so večer pred tem »strigli« doma. Ja, tudi do krvi jih znajo domači oklati, kuža namreč ne stoji pri miru kot človek … In potem zelo dolgo potraja, preden pozabijo, izgubijo strah pred škarjami, strojčkom …

  • Kako pomemben je odnos tebe in lastnika, ki pripelje žival v salon, predvsem dogovor, navodila?

Midva s kužkom skleneva premirje že takoj, ko lastnik zapusti salon. Dokler je lastnik še v salonu, zna biti marsikateri pes agresiven, saj se počuti varnega ob lastniku, hkrati brani tudi njega. Ko lastnik gre, se iz »zveri« spremenijo v »igračko«, saj me hinavsko začnejo lizati. Pes občuti, da se ostal sam in da nima več koga braniti. Niti nihče njega. Zato se dogovoriva, da sva tisto uro in pol midva najboljša prijatelja. V veliki večini primerov se to da …

  • Nekatere ženske, ki gredo v frizerski salon, pridejo s fotografijo želene pričeske, kako pa je v pasjem salonu?

Z vsemi strankami se že ob naročilu/rezervaciji pogovorimo o željah, nekateri (redki) prinesejo tudi sliko. Kar se mene tiče, še raje vidim, da stranka pove želje, saj imamo vsi ljudje različne okuse. V kolikor ne izrazijo posebnih želja, naredim tako, kot je »predvideno« za predstavnika te pasme. Moram pa poudariti, da gredo tudi psički iz salona ponosni kot purmani, saj se zavedajo, da se lepi, najlepši. To potrdijo številni »starši« teh psičkov s povratnimi slikami.

  • Kako zaupljivi so psi v salonu? Jim to predstavlja stres? Kako to odpraviš?

Frizer psu predstavlja tolikšen stres, kot vsako drugo novo, drugačno, neraziskano okolje. Nekaterim predstavlja stres, nekaterim veselje. Nekateri gredo radi v salon, nekatere je treba bolj prositi. Vsi pa gredo z veseljem ven. Iz tega stališča bi rekla, da jim ni najbolj všeč, so pa veseli, ko je mimo. Kot ljudje pri zobarju …

  • Zakaj je bolje, da lastnika v času nege ni v salonu in je pes prepuščen samo tebi?

Primarna naloga psa je zaščititi svojega lastnika in če je lastnik ob njem, se pes ves čas obrača, kaj bom naredila lastniku, ne kaj bom naredila z njim. Ko lastnik odide, se midva pogovoriva, da bova pridna, saj bo obema lažje. Manj zna cukati, pa še hitreje bova končala.

  • Kako vzpostaviš odnos z živaljo?

Ko lastnik zapusti salon, se kuža iz »leva« spremeni v »muco«. Malo sva prijazna en do drugega, pa sva kmalu prijatelja.

  • Česa pri negi psi ne marajo, ali pa pri katerem posegu so najbolj nemirni?

Najbolj nesrečna sem, ko dobim zelo »zašmirane« pse, saj vem, da je pred kužkom dve ali več ur stanja na nogah, nekateri pa že po eni uri dremajo na strižni mizi. Torej ne marajo biti predolgo pri nas, sicer pa se nekateri bojijo vode, nekateri pa fena. V veliki večini pa so res taki, da se jih da lepo in relativno hitro pomiriti, tako da jim obisk pri nas ne predstavlja stresa.

  • So kakšne pasme, ki so še posebej umirjene in jih najraje urejaš? Kaj pa najbolj scrkljane pasme?

Nobena pasma nima prioritete, so mi pa mogoče najljubši mešančki, kjer lahko malo »ustvarjaš« brez smernic, kako »mora« izgledati. Mislim, da je bolj odvisno od posameznega psa in ne od pasme, kajti tako majhni kot veliki so lahko nežni, lahko pa agresivni. Agresivni so ponavadi tisti, ki imajo slabo izkušnjo s človekom – ali jih je nekdo doma oklal s škarjami ali pa imajo drugačne travmatične izkušnje z ljudmi.

  • Se kakšne pasme bojiš ali pa si bolj previdna? Te je že kakšen kuža ugriznil?

Ne bojim se prav posebno kake pasme, bolj posameznih psov, za katere že vem, da so radi agresivni. Nekajkrat poskusim, če pa večkrat presežejo mejo, prosim lastnike, da jih ne vozijo več oz. naj poskusijo drugje, ker z neprestano ranjenimi rokami težko delam.

  • Si že kdaj zastrigla kakšnega psa (mačko). Kaj v tem primeru narediš?

Seveda se to lahko zgodi, saj pes na mizi ni pri miru in nemalokrat bi mi »tretja roka« prišla zelo prav. Prav konkretno (vidno) sicer nisem zastrigla še nobenega, če pa se to že zgodi do manjše mere, se da globino z efilirnimi škarjami lepo »znivelirati«.

  • Kaj je za salon pomenila epidemija?

Mi smo »zdržali«, je pa marsikateri kuža trpel, saj so zaradi zaprtih salonov potem prihajali na nego veliko bolj zanemarjeni, kar seveda primarno ni dobro za njihovo zdravje, hkrati pa so se naredile dolge čakalne vrste, kar je lastnikom, ki redno obiskujejo salone, povzročalo slabo voljo. Posledično pa tudi nam, pasjim frizerjem.

  • Ali lahko, glede na dejstvo, da ste med prvimi pasjimi saloni v Sloveniji in glede na dosedanje izkušnje pričakujemo, da odprete šolo striženja?

Partner ravno to predlaga, saj vidi, da čedalje težje delam. Velikih psov zato že eno leto ne sprejemam več, manjše in srednje pa lahko še vedno korektno oddelam. Jaz sicer menim, da ne bi bilo zanimanja, a bomo videli, kaj bo prinesel čas. Morda pa res nekoč naučim nekaj ljubiteljev psov te obrti – nenazadnje je prav, da znanje delimo, da ne utone v pozabo …

  • Morda kakšna zanimiva, vesela zgodba iz tvojega salona?

Enkrat se je pri nas naročila gospa iz Francije, ki ni znala slovensko. Preko chata. A njena slovenščina je bila taka, da res nisem vedela, če z naročilom misli resno ali ne. Verjetno je uporabljala Google translate. Ko je prišel njen dan in njena ura, se je gospa dejansko znašla pred vrati salona s svojim kužkom v naročju. Nato je povedala, da je načrtovala svoje potovanje tudi po teh koncih in je iskala salon za psička ter našla nas, jaz pa sem ji priznala, da do zadnjega trenutka nisem bila sigurna, če bo res kdo prišel …

 

 

 

VAŠE POHVALE

  • Zelo priporočam nudenje lepotnih tretmajev za vaše ljubljenčke, našega Nixa so uredili nad pričakovanji. (Igor Ločičnik Bohorc)
  • Jasna, hvala 100x, da je naša Daisy še lepša. Frizurca je top, Daisy pa 5 let mlajša in 2 kg lažja. Pasji salon Ajša je top! (Renata Mikec)
  • Prijazni do storitev. Zelo korektni do strank in pasjih ljubljenčkov. (Jože Grozde)
  • Super poskrbljeno za našega malega hišnega ljubljenčka. Toplo priporočam! (Andrej Mežan)
  • Super! Srečen kuža, srečna lastnica. (Špela Kotar)
  • Z eno besedo, odlično! (Boštjan Blatnik)
  • Odlično! S psičkom sva bila dvakrat in sva oba zelo zadovoljna. Zelo lep in prijazen odnos, frizurca … (Janja Vrtovšek)
  • Vse pohvale. Kuža gre rad in zmeraj pride domov zadovoljen in lepo dišeč. Priporočam … (Edita Strašek)
  • Prijazna frizerka, zelo lepo poskrbi, da se pes navadi in da je zanj najbolje poskrbljeno. (Maja Kočevar)
  • Zelo prijazni, odlično, samo tako naprej. (Jože Pust)
  • Še enkrat vam moram povedati, kako zelo smo zadovoljni z Dingovo novo kratko frizuro. Naš pes še nikoli ni bil tako srečen, kot je zdaj, ko se na morju v Baški na Krku po akcijah v vodi celo ‘posuši’. Kar pomladil se je, dejansko ga eni ljudje, ki ga poznajo vse življenje, sploh niso spoznali, so rekli, če imamo novega mladega kužka. Če bi vedela, da je profesionalna nega psa tako nekaj drugega kot domače striženje, bi mu to privoščila že prej. Še pridemo. Lepe dni. (Katarina Mahnič)
  • … več mnenj na Google povezavi
CLOSE
CLOSE