Je dovoljeno potoček ob Africi spraviti v cev, le-to zasuti, na zemlji pa posaditi drevesa?

Pred dobrim mesecem dni, ko se je pri nekdanji diskoteki Africa zgodila prometna nesreča (avto je pristal v potočku pod mejo), so se pojavili prvi pomisleki, da bi bilo pa morda dobro, če bi kaj naredili v to smer. Potoček denimo spravili v cev, le-to zasuli z zemljo, na njej pa posadili drevored, ki bi bil najlepši možen vhod v Trebnje z mirnske strani …

Voznik, ki se je tisto nedeljo v jutranjih urah vračal proti domu, pri tem pa zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad vozilom in končal v potočku, verjetno niti ne ve (po registrski tablici sodeč namreč ne gre za domačina), da je pri Trebanjcih odprl novo temo za razpravo. Namreč, ko je z vozilom pristal v potočku, je dvignil odmrlo floro (pa morda še kaj drugega), da je par sto metrov okoli mesta nesreče pošteno zaudarjalo še nekaj ur.

Pa zaudarjanje niti ne bi bilo toliko moteče, sploh če se tak primer zgodi enkrat v desetletju, če ne bi Trebanjci premišljevali v drugo smer – kako združiti prijetno s koristnim? Naš sogovornik je v mislih takoj izdelal načrt, kako bi se zadevo dalo idealno izpeljati … Potoček se da v cev, vse skupaj se zasuje z zemljo, nanjo pa se posadi nekaj dreves, ki bi kot drevored nudil najlepši možen vhod v mesto z mirnskega oz. sevniškega konca. Pa se to da???

Kje in kako začeti?

Preverili smo, če je to možno, kajti ideja se je, roko na srce, tudi nam, ki smo vedno pripravljeni pristopiti k dobrim delom, zdela odlična! Toda – je to sploh možno, dovoljeno? Je to sploh potoček ali kanalizacijski vod? In kaj o tem menijo drugi, morda zaradi strokovnosti bolj kompetentni? In koliko bi to nenazadnje predstavljalo stroška?

Najprej smo se obrnili na predsednika KS Trebnje. “Že pred leti je bila na Občino dana pobuda, da se višje od Eurospina do industrijske cone dâ voda v cevi, vendar pristojni tega niso dopustili”, je dejal David Klarič.

Drugi sogovornik je bil direktor JP Komunala Trebnje, ki je ravno tako prijazno postregel z nekaj informacijami, predlogi, mnenji … “Po mojih informacijah je potoček pri bivši diskoteki Africa dejansko vodotok in se izliva v reko Temenico. V območje vodotoka se lahko posega le s soglasjem agencije za okolje. Za vzdrževanje vodotokov pa mislim, da je zadolžen in pristojen VGP”, je dejal Stanko Tomšič, nato pa nadaljeval: “Zatravitev in zasaditev dreves bi bila smiselna, v kolikor bi za to pridobili soglasje in v kolikor bi zacevljen vodotok »požiral« velike količine vode, ki se vanj zbirajo predvsem ob nalivih. To bi bilo potrebno preučiti. Strošek bi bilo na hitro težko oceniti. Vsekakor bi bil pravilen postopek za začetek vzpostaviti kontakt z agencijo za okolje, kjer bi za morebitni poseg pridobili navodila oziroma mnenje. Kot rečeno, vodotok služi tudi za odvodnjavanje meteornih vod, kanalizacijski vodi pa vanj niso speljani. Dejansko bi bilo zelo pomembno izvesti vsaj čiščenje in poglobitev oz. delno melioracijo vodotoka, saj je zaradi zbranega mulja in posledično dvignjenega nivoja vodotoka onemogočeno normalno odtekanje meteornih vod”.

Pa smo se o zadevi seveda pozanimali tudi pri odgovornih – pri Agenciji RS za okolje in VGP Novo mesto. “Potok pri Kamni gori, ki priteče z Dolnjega Medvedjega sela in poteka v obrtni coni Trebnje ob regionalni cesti Trebnje-Mirna, je vodotok 2. reda. Trasa potoka poteka na območju obrtne cone po zemljiščih, ki so v privatni lasti ali v lasti občine Trebnje. V skladu s 100. členom Zakona o vodah je dolžnost lastnika ali drugega posestnika vodnega ali priobalnega zemljišča, da zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda”, je uvodoma glede odgovornosti za skrb potočka dejala Verica Vogrinčič z ARSO, nato pa odgovorila tudi na drugi del vprašanja:

“Zacevljanje potokov v skladu z Zakonom o vodah ni dovoljeno. Lahko pa se pristopi h krajinski ureditvi priobalnih površin, kjer se zasadi obrežna zarast in strugi potoka dâ mesto v prostoru. Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave. Vsakdo je dolžan varovati kakovost in količino voda ter jo uporabljati tako, da čim manj vpliva na naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov, skladno s pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in drugi predpisi”.

Damjan Sever iz Vodnogospodarskega podjetja (VGP) Novo mesto pa je bil kratek: “Se pridružujemo stališčem oz. povzemamo odgovor, ki so vam ga posredovali iz MKO-ARSO.”

In sklep?

Torej, potočka se (žal) ne sme zaceviti, je pa možna krajinska ureditev priobalnih površin, kjer se lahko zasadi obrežna zarast. Možno pa je seveda tudi urejanje levega in desnega brega potočka. Po PISO-tu so lastniki desnega brega lastniki zemljišč ob potočku (fizične osebe), levi breg pa je v lasti Občine Trebnje. Bi se dalo kljub temu narediti lep(ši) vhod v mesto?