V New Yorku sprejet Pakt za prihodnost, Robert Golob ob sprejetju izrazil zadovoljstvo. Rusija opozarja, da je sprejem Pakta za prihodnost velik udarec za ZN
V New Yorku je med 21. in 22. septembrom 2024 potekal pomemben vrh, na katerem so voditelji držav članic Združenih narodov sprejeli Pakt za prihodnost. Dogodek je organizirala Generalna skupščina OZN, ki je v okviru 79. zasedanja gostila številne svetovne voditelje, med njimi tudi slovenskega premierja dr. Roberta Goloba. Namen vrha je bil, da se oblikuje akcijski načrt za reševanje ključnih izzivov 21. stoletja (po pravilih vladarjev sveta, seveda), kot so trajnostni razvoj, mednarodna varnost, podnebne spremembe in spoštovanje človekovih pravic.
Pakt za prihodnost je bil sprejet kot ‘odziv na naraščajoče globalne izzive in potrebo po bolj učinkovitem, vključujočem in povezanem multilateralizmu’. Generalni sekretar OZN António Guterres je v svojem govoru poudaril, da dokument predstavlja ‘pomemben korak k bolj pravičnemu in trajnostnemu svetu’, o katerem smo na naših straneh že pisali (gre za znamenito ‘Agendo 2030’). Pakt vključuje tudi Deklaracijo o prihodnjih generacijah in Globalni digitalni dogovor, ki poudarjata pomen mladih, znanosti in tehnologije za prihodnost človeštva.
Med vrhom so se voditelji držav dogovorili o številnih ključnih ukrepih. Pakt za prihodnost naj bi postavljal v ospredje dialog in pogajanja kot sredstva za končanje oboroženih konfliktov (čeprav v resnici ni tako, spet gre zgolj za – lepe besede) ter poziva k reformi sestave in delovnih metod Varnostnega sveta OZN. Poleg tega dokument poudarja pomen trajnostnega razvoja in mednarodne varnosti, pri čemer se osredotoča na mlade, znanost in tehnologije kot ključne prednostne naloge mednarodne skupnosti.
Oboževalec Hararija Robert Golob seveda navdušen nad Paktom za prihodnost
Premier dr. Robert Golob je ob sprejetju pakta izrazil zadovoljstvo in poudaril, da gre za zgodovinski dokument, ki bo usmerjal prihodnje delovanje mednarodne skupnosti. V svojem govoru je predstavil tudi koncept vodne diplomacije, ki temelji na uporabi naprednih tehnologij za reševanje globalnih izzivov, povezanih z vodo. V svojem govoru je poudaril, da vodna diplomacija vključuje povezovanje umetne inteligence, satelitskih tehnologij in digitalnih rešitev za spremljanje in upravljanje vodnih virov ter ekosistemov.
Glede na to, da želi Golob preprečevati posledice poplav, bi bilo morda bolje razmisliti o ukinitvi NATO vojaških vaj v Sloveniji, zapraševanja in uporabo HAARP sistemov. Spomnimo, Slovenija se še vedno sooča z izzivi pri obnovi po poplavah avgusta 2023, do zdaj pa ni bilo zgrajenih nobenih novih hiš za prizadete družine. Vlada je sicer sprejela več ukrepov za pomoč in obnovo, vključno z zakonodajo za pospešitev gradnje in prostorskega načrtovanja, a je proces, sploh če ni resničnega interesa za to, precej dolgotrajen …
Golob je izpostavil, da so te tehnologije ključne za natančno analizo vremenskih vzorcev in učinkovito upravljanje naravnih virov, kar je še posebej pomembno v luči podnebnih sprememb in naravnih katastrof, kot so poplave. Poudaril je tudi, da je voda ključni naravni vir, ki ga je potrebno zaščititi za mir in stabilnost, tako v državah, ki trpijo zaradi pomanjkanja vode, kot tudi v tistih, ki so bogate z vodo, kot je Slovenija. Posebej je izpostavil slovensko izkušnjo z uničujočimi poplavami in uvedbo naprednih tehnologij za spremljanje in preprečevanje prihodnjih katastrof.
Vodna diplomacija naj bi tako predstavljala celovit pristop k trajnostnemu upravljanju vodnih virov, ki lahko prispeva k reševanju globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, oboroženi konflikti in spoštovanje človekovih pravic. Sprejetje Pakta za prihodnost je po mnenju vodij OZN-a in njihovih privržencev pomemben mejnik v prizadevanjih za bolj pravičen in trajnosten svet. Voditelji držav so se zavezali k izvajanju ukrepov, ki bodo prispevali k reševanju globalnih izzivov in izboljšanju kakovosti življenja za prihodnje generacije.
Pakt za prihodnost – dokument v 56 točkah
Pakt za prihodnost je dokument, ki vključuje 56 ukrepov, ki so (uradno) namenjeni reševanju globalnih izzivov 21. stoletja na področju trajnostnega razvoja, mednarodne varnosti, ‘spoštovanja človekovih pravic’, vključevanja mladih in prihodnjih generacij ter spodbujanja znanosti in tehnologije, neuradno pa gre za dodatno omejevanje oz zasužnjevanje ljudstva. Generalni sekretar OZN António Guterres je poudaril, da se bo do konca svojega mandata prizadeval za uresničitev pakta in pozval vse države članice, naj storijo enako.
Načrt za izvajanje Pakta za prihodnost se bo po posameznih državah začel uvajati postopoma uvajati, pri čemer bo vsaka država določila svoj časovni okvir, glede na svoje specifične potrebe in zmožnosti. V Sloveniji se bo izvajanje začelo januarja 2025, ko bo vlada začela uvajati prve ukrepe, osredotočene na trajnostni razvoj in vodno diplomacijo, ki jo je predstavil premier dr. Robert Golob.
Rusija opozarja: sprejem Pakta za prihodnost je velik udarec za ZN
Rusija, kot ena tistih držav, ki zna razmišljati s svojo glavo, Pakta za prihodnost ni sprejela, razlogov za to pa je več. Rusija si namreč prizadeva ohraniti svojo suverenost (in podpira suverenost drugih držav) ter vpliv na mednarodnem prizorišču, še posebej v regijah, ki jih šteje za svojo interesno sfero (države nekdanje Sovjetske zveze). S tem je Rusija tudi jasno povedala, da nasprotuje širjenju Nata in EU proti njenim mejam, saj se je EU – od rušenja Berlinskega zidu leta 1989, ki je bil dogovorjena meja – že povsem približala Rusiji, kar je tudi edini pravi razlog za vojno v Ukrajini.
Rusija hkrati poudarja pomen ohranjanja kulturne in zgodovinske povezanosti z ruskimi manjšinami v tujini. To pogosto vključuje podporo politikam, ki ščitijo pravice teh manjšin in ohranjajo njihove kulturne vezi z Rusijo. Rusija tudi zagovarja multipolarni svetovni red, kjer bi imela sama (ter druge večje države) večjo vlogo v mednarodnih zadevah, s čimer pa se Amerika, ki je do sedaj krojila svetovno politiko vseh držav, ni strinjala.
Meme | Opravljanje velike potrebe v EU in zunaj nje
Meme zelo nazorno, plastično, slikovito prikazuje, kaj EU želi od nas z njihovimi ukrepi. Veliko kompliciranja (in birokracije, s čimer lahko zaposlijo v njihov javni sektor še več ljudi in imajo pod svojo komando še več ljudi; vsi ti so namreč tudi njihovi potencialni volivci) in predvsem nadzora.
Kje bi pa vi raje opravljali veliko potrebo, zunaj EU (levo) ali znotraj EU (desno)? To lahko storimo samo tako, da jasno izrazimo svoje stališče, v smislu: “EU, dovolj vas imamo!”
