Leta 1941 je Hitler pokoril Evropo, nato pa so družno napadli Rusijo. Se zgodovina po dobrih 80-tih letih ponavlja?
Že skoraj 80 let mineva od konca 2. svetovne vojne, še dobrih pet več pa od začetkov le-te. Obstaja več verzij, kako se je ta začela, spodnji grafični prikaz pa je morda še najbolj nazoren, ravno zato ga objavljamo. Tako kot navajajo avtorji videa, isto bomo rekli tudi mi: namen naših vsebin ni razkriti absolutne resnice (ker absolutne resnice ne vedo niti vpleteni v vojno), ampak preprosto navdušiti mlade (oz. vse) in jih popeljati na pot, da začnejo sami raziskovati zgodovinske vire in tako tudi sami pridejo do resnice!
Iz videa (glej video na dnu objave) …
September 1939. Po množičnem bombardiranju poljskih letališč je nemška vojska – brez vojne napovedi – vdrla na Poljsko … Po tem dejanju sta Francija in Velika Britanija Nemčiji napovedali vojno in s tem se je uradno začela 2. svetovna vojna – najbolj krvava vojna v človeški zgodovini. Hitler je vojno vodil zelo uspešno in se razširil po vsej Evropi, a kmalu se je moral obrniti tudi na Balkan, kjer sta bili Grčija in Jugoslavija edini preostali ‘grožnji’ na poti k glavnemu cilju – operaciji ‘Barbarossa’ (kodno ime za napad na Sovjetsko zvezo).
Kako se je začelo v Evropi?
Po napadu Nemčije na Poljsko, ki je padla po 35 dneh, se je z vzhodne strani ‘tretjemu rajhu‘ zoperstavila Rusija (takratna Sovjetska zveza), ki je Nemce zaustavila (že) na ozemlju Poljske. Da bi se v prihajajočem napadu zavaroval s severa, hkrati pa pridobil nekaj pomembnih baz in surovin, se je Hitler odločil zasesti Dansko in Norveško. Danska je takoj pristala na nemške pogoje in kapitulirala brez borbe, medtem ko je Norveška začela priprave na vojno, a je pod taktirko norveškega državnika, fašista Vidkuna Quislinga, ki je zasnoval vzporedno pro-nacistično vlado, kmalu tudi postala nemška. Pomoč Angležev in Francozov, ki so bili v tej vojni na strani zaveznikov, je prišla prepozno in zaman.
Nemčija je nato napadla in se razširila proti zahodu ter osvojila države Beneluxa (Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg) in Francijo, v vojno pa se je takrat – na stran Nemcev – priključila tudi Italija, ki je takoj zasedla vzhodni del takrat že napadene in povožene Francije. Ob poskusu zasedbe Anglije so se Nemci opekli, saj jim to ni uspelo. Pro-sovjetske države, Estonija, Latvija in Litva so spoznali, da je pred vrati velika vojna in da so v nevarnosti, zato so se brž pridružile Sovjetom.
Hitler je videl, da se moč Sovjetske zveze povečuje, zato je sklenil trojni pakt, vojaško zavezništvo z Italijo in Japonsko, hkrati pa pozval k pridružitvi tudi druge države. Kmalu sta se mu, zaradi strahu pred napadom, pridružili Madžarska in Romunija, kot bomo videli v nadaljevanju, pa kmalu tudi druge. Nemški zavezniki, Italijani, so nato z južne strani napadli Grke, katerim se je uspelo ubraniti, zato so Italijani svoje vojne operacije nadaljevali v Albaniji.
K trojnemu paktu je zatem pristopila še Bolgarija, ki je bila do takrat nevtralna. S sedaj ‘osvojeno’ Bolgarijo je bil Hitler prepričan, da bo lažje ‘padla’ tudi Grčija. Meja med vzhodnim in zahodnim blokom je bila v tistem momentu že jasneje začrtana, edina neosvojena oaza na zahodni strani je bila le – Jugoslavija, ki je bila do tedaj nevtralna.
Potem pa – napad na Jugoslavijo …
Jugoslavija je bila z nemškimi ali njim podložnimi enotami obkrožena z vseh strani. Hitler je ponudil Jugoslaviji, da pristopi k trojnemu paktu, saj bi na ta način pri dokončni osvojitvi Evrope s strani 3. rajha lažje padla tudi Grčija. Takratna jugoslovanska vlada pod vodstvom Pavla Karađorđevića se je sicer odločila pristopiti k trojnemu paktu, a je tik pred podpisom pakta odstopila. To je Hitlerja razjezilo in novi jugoslovanski vladi je poslal ultimat o takojšnjem pristopu, kar je nova vlada sprejela in (tudi ona) pristopila k trojnemu paktu. A ne za dolgo …
Hitler je Jugoslaviji obljubil kup ugodnosti, tudi to, da bo spoštoval njeno suvereniteto in vsaka država naj bi na tako dobre pogoje z veseljem pristala, a je nezadovoljstvo (in strah) med prebivalci vseeno naraščalo, saj Hitlerju niso zaupali. Podoben dogovor je imel Hitler namreč sklenjen tudi s Poljsko, a jo je nato vseeno napadel.
V Jugoslaviji so se zaradi pristopa k trojnemu paktu v več krajih začeli protesti, pobudniki le-teh pa so bili komunisti, ki so bili podprti s strani zavezniških sil Anglije in Sovjetske zveze. Izvedli so državni udar in prevzeli oblast, ki je bila proti trojnemu paktu … Ko je Hitler za to izvedel, se je, kljub temu, da je nova oblast želela komunicirati z njim, odločil za brezkompromisen napad na Jugoslavijo.
Jugoslavija se je začela takoj pripravljati na morebiten napad Nemčije in njenih ‘sil osi’. Svoje enote je postavila povsod po Jugoslaviji, od koder je bila pričakovana nevarnost, sami pa so ta čas želeli osvojiti Albanijo, ker bi se s prebojem preko Albanije na jugu povezali z Grki in zavezniki Angleži. A so jih Nemci prehiteli. V noči s 5. na 6. april 1941 so izvedli letalski napad na Jugoslavijo, iz sosednjih oz okoliških držav, ki so bile zaveznice Nemčije oz podpisnice trojnega pakta, se je na Jugoslavijo vsulo 2.200 vojnih letal.
V vojni naj bi na strani Jugoslavije sodelovalo 1.700.000 vojakov, a jih je zaradi ‘nepripravljenosti’ (slabe organizacije) vojnemu vrhu uspelo mobilizirati le 1.200.000, od katerih pa jih je bilo celo le 700.000 opremljeno z vojaško opremo (orožjem). Jugoslovansko letalstvo je bilo pripravljeno na napad in 300 letal je pravočasno vzletelo in nudilo močan odpor, a so vseeno kmalu morali priznati premoč nemškega Wermachta.
V le dveh dneh od napada na Jugoslavijo je padla Makedonija, s čimer so nemške enote preprečile povezovanje jugoslovanske vojske z zavezniki v Grčiji. V naslednjih dneh se je silovit pritisk trojnega pakta nadaljeval tako z juga, kot tudi z vzhoda in Beograd je bil okupatorjem čedalje bližje. Hkrati so Jugoslavijo 10. aprila 1941 s severne strani napadle madžarske enote ‘sile osi’, istega dne pa so okupacijske enote zavzele tudi Slovenijo in prišle do Zagreba ter razglasile Neodvisno državo Hrvaško (NDH).
Naloga ‘sil osi’ je bila potem, da od Srbije popolnoma loči Slovenijo in Hrvaško, kar jim je tudi z lahkoto uspelo. Tako je bila vojna na S in SZ delu končana v le štirih dneh.
Prestolnica Jugoslavije, Beograd, je padla 13. aprila, torej že osmi dan po napadu. Jugoslovanska vojska je bila zaradi slabe organizacije (slabe komunikacije, dezerterstva, slabega vojaškega vodenja, itd) v popolnem razsulu. Vlada Jugoslavije na čelu s kraljem Petrom II. Karađorđevičem, zadnjim kraljem Jugoslavije, je prepoznala, da je nadaljnji upor nemogoč in se umaknila v Nikšič (Črna gora), od koder je z letalom prebežala v Grčijo.
Po padcu Jugoslavije padla tudi Grčija … Sledi glavni cilj: Sovjetska zveza!
Nemci so zahtevali priznanje brezpogojne kapitulacije Jugoslavije, ki je bila 17. aprila 1941 tudi podpisana, podpisnik s strani Jugoslavije pa je bil takratni jugoslovanski diplomat Aleksander Cincar Marković, s strani vojske pa je kapitulacijo podpisal general Radivoje Janković. Ni znano, koliko Jugoslovanov je bilo v tej nemški agresiji ubitih, ve pa se, da jih je bilo zasužnjenih 375.000. Nemci so prišli skozi veliko bolje, saj je življenja izgubilo le od 500 do 1.000 vojakov.
Okupacijo in razkosanje Jugoslavije so izvedli Nemci, Italijani, Madžari in Bolgari, ki so si tudi razdelili vojni plen. Okupatorji so formirali tri državne protektorate – Neodvisno državo Hrvaško (NDH), katere vodja je postal Ustaš Ante Pavelić, Neodvisno državo Črno goro, ki je bila (tako kot Albanija JV od nje) del Italije, in Nedićevo Srbijo, ki je bila pod protektoratom Nemčije.
Po osvojitvi Jugoslavije se je veliki Hitlerjev pohod po Evropi nadaljeval, sledil je napad na Grčijo, ki je bila ravno tako kmalu osvojena. Tako je bil osvojen tudi zadnji, najjužnejši del Evrope in nemška je postala – cela Evropa. Sledil je veliki pohod na Rusijo, ki se je zgodil 22. junija 1941, kjer pa so si Nemci ‘polomili zobe’ …
Zakaj je 2. svetovna vojna, 85 let po njej, spet aktualna? Se zgodovina ponavlja?
Trenutno stanje v Evropi je zelo podobno letom pred 2. svetovno vojno, sedanja Evropska unija pa zelo spominja na takratni 3. rajh, Hitlerjevo nacistično Nemčijo iz 40-tih let prejšnjega stoletja, ki je po pokorjeni Evropi poskusila še osvojiti Sovjetsko zvezo. Vse kaže, da ima Evropa, Evropska unija oz NATO podobne načrte kot leta 1939 ‘tretji rajh’ (osvojiti Rusko federacijo, takrat Sovjetsko zvezo), le da igra tokrat malo drugačno, malo bolj prefinjeno igro … Tâko, skrito očem, zato je velika večina življa po Evropi še vedno ne prepozna.
Hitler je v 2. svetovni vojni k trojnemu paktu, kot vidimo zgoraj, vse evropske države prisilil, tokratnemu trojnemu paktu (beri: EU-ju, kjer glavno vlogo igrajo Američani in Angleži ter njihove sluge – Nemci in Francozi) pa so vse države pristopile prostovoljno, saj jim je bila obljubljena blaginja – Evropa brez meja, visok standard, hkrati pa zaščita pred potencialnim agresorjem. Pa je temu res tako?
In če za konec poskusimo odgovoriti na vprašanje iz naslova – ali se zgodovina po dobrih 80-tih letih ponavlja, ali Zahod ponovno poskuša osvojiti Rusijo, je lahko odgovor le: očitno – da! Začetki so namreč zelo podobni, zelo podoben pa naj bi bil tudi konec. Razlika naj bi bila le ta, da so takrat Rusi napad nacistov zgolj odbili in jih odrinili od svoje zemlje do Berlina (Berlinski zid), tokrat pa jih bodo, kot pravi Putin, poiskali do zadnjega … in za vedno uničili nacizem!
Kako se bo končal protiudar Ruske federacije, bo jasno v prihodnjih mesecih in letih, za nas pomembnejše vprašanje pa je, če smo Slovenci na pravi strani zgodovine. Slovenska politika je odkrito na strani nacistov, posledično smo, ker smo tiho, na strani nacistov tudi Slovenci. Smo v nevarnosti, bo ruski stroj pohodil vse nas ali bomo prej rekli politikom, da ‘mali ljudje’ ne podpiramo nacizma in agresije ter da nočemo vojne? Bi bila rešitev izstop iz EU in zveze NATO?
Kot slišimo, se v UKC na vojno že pripravljajo, pa tudi predsednica države Nataša Pirc Musar je že napovedala ‘temne oblake’ … Tudi uraden začetek vojne torej ni vprašanje let, temveč dni, tednov ali pa mesecev.
VIDEO | Aprilska vojna in razkosanje Jugoslavije leta 1941
