“Our Common Agenda 2030”, vizija prihodnosti Združenih narodov za svet do leta 2030 … s poudarkom na trajnostnem razvoju

nedelja, 22. septembra 2024sreda, 25. septembra 2024 C. T.

S strani generalnega sekretarja Združenih narodov Antónia Guterresa je bil septembra 2021 predstavljen plan “Our Common Agenda” (Naš skupni načrt), ki je bil oblikovan kot odgovor na poziv Generalne skupščine Združenih narodov ob 75. obletnici organizacije, da se okrepi globalno sodelovanje za prihodnje generacije. Plan je bil sprejet na Generalni skupščini Združenih narodov, k(j)er so države članice izrazile podporo. Specifične številke o tem, koliko držav je glasovalo za ali proti, niso bile javno objavljene, saj je bil plan sprejet s konsenzom.

“Our Common Agenda” je pobuda Združenih narodov, ki jo je predstavil generalni sekretar António Guterres. Gre za vizijo prihodnosti globalnega sodelovanja, ki vključuje 17 ciljev trajnostnega razvoja SDGs (angl. Sustainable Development Goals, prevod: Cilji trajnostnega razvoja) do leta 2030, cilji pa so zasnovani tako, da naslovijo globalne izzive, kot so revščina, neenakost, podnebne spremembe, degradacija okolja, mir in pravičnost. Ti cilji so:

1. Odprava revščine

Načrti za odpravo revščine običajno vključujejo več različnih pristopov in ukrepov. Na primer, v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki jo je sprejela Organizacija združenih narodov, je odprava revščine prvi cilj trajnostnega razvoja. Ta načrt vključuje ukrepe, kot so:

Izboljšanje dostopa do izobraževanja: Zagotavljanje kakovostnega izobraževanja za vse, kar pomaga ljudem pridobiti veščine in znanje za boljše zaposlitvene možnosti1.
Povečanje dostopa do zdravstvenih storitev: Zagotavljanje osnovne zdravstvene oskrbe za vse, kar zmanjšuje finančne obremenitve zaradi bolezni1.
Spodbujanje enakosti spolov: Boj proti diskriminaciji in zagotavljanje enakih možnosti za ženske in moške1.
Podpora trajnostnemu gospodarskemu razvoju: Spodbujanje gospodarskega razvoja, ki ustvarja delovna mesta in zmanjšuje neenakosti.
Boj proti podnebnim spremembam: Ukrepi za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb, ki pogosto najbolj prizadenejo revne skupnosti.

Ti ukrepi so del širšega pristopa, ki vključuje sodelovanje vlad, nevladnih organizacij, zasebnega sektorja in posameznikov, da bi dosegli trajnostne spremembe in zmanjšali revščino po vsem svetu.

2. Odprava lakote

Združeni narodi (ZN) imajo ambiciozen načrt za odpravo lakote do leta 2030, ki je del ciljev trajnostnega razvoja. Tukaj je nekaj ključnih točk njihovega načrta:

Zagotavljanje dostopa do hrane: Cilj je, da vsakomur zagotovijo dostop do zdrave, hranljive in zadostne hrane skozi vse leto, še posebej revnim in ljudem v težkih razmerah, vključno z dojenčki.
Odprava neustrezne prehranjenosti: Do leta 2025 želijo doseči mednarodno sprejete cilje glede zaostanka v telesnem razvoju in hiranju pri otrocih do petega leta starosti ter upoštevati prehranske potrebe mladostnic, nosečnic, doječih žensk in starejših.
Podvojitev kmetijske produktivnosti: Načrtujejo podvojitev donosnosti kmetijstva in dohodkov malih pridelovalcev, zlasti žensk, domorodnih ljudstev, malih kmetov, pastirjev in ribičev, z varnim in enakopravnim dostopom do zemljišč, proizvodnih sredstev, znanja, finančnih storitev in trgov.
Trajnostna pridelava hrane: Spodbujajo trajnostne metode kmetovanja, ki bodo prispevale k večji donosnosti, ohranjanju ekosistemov in boljši prilagoditvi na podnebne spremembe.
Ohranjanje genske raznovrstnosti: Do leta 2020 so si zadali cilj ohraniti gensko raznovrstnost semen, kulturnih rastlin in domačih živali, tudi z ustrezno vodenimi semenskimi in rastlinskimi bankami.
Povečanje vlaganj v kmetijstvo: Povečujejo vlaganja v kmetijsko infrastrukturo, raziskave, razvoj tehnologije in svetovalne službe, zlasti v najmanj razvitih državah.

S temi ukrepi si prizadevajo ustvariti svet, kjer nihče ne bo trpel zaradi lakote.

3. Zdravje in dobro počutje

Tretja točka “Our Common Agenda” se osredotoča na zdravje in dobro počutje ljudi. Tukaj je nekaj ključnih poudarkov:

Dostop do zdravstvenih storitev: Poudarek je na zagotavljanju univerzalnega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev za vse ljudi, ne glede na njihov socialni ali ekonomski status.
Duševno zdravje: Posebna pozornost je namenjena duševnemu zdravju, saj je to področje pogosto zapostavljeno. Načrt vključuje ukrepe za izboljšanje dostopa do storitev duševnega zdravja in zmanjšanje stigme, povezane z duševnimi boleznimi.
Preventiva in promocija zdravja: Poudarek je tudi na preventivnih ukrepih, kot so promocija zdravega življenjskega sloga, cepljenje in izobraževanje o zdravju. Cilj je zmanjšati pojavnost kroničnih bolezni in izboljšati splošno zdravje prebivalstva.
Okoljski dejavniki: Načrt prepoznava vpliv okolja na zdravje in dobro počutje ljudi. Vključuje ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka, vode in tal ter spodbujanje trajnostnega razvoja.
Mednarodno sodelovanje: Poudarjeno je tudi mednarodno sodelovanje pri reševanju globalnih zdravstvenih izzivov, kot so pandemije in podnebne spremembe.

4. Kakovostno izobraževanje

Kakovostno izobraževanje je 4. točka oz cilj trajnostnega razvoja, ki si prizadeva zagotoviti vključujoče in enako kakovostno izobraževanje ter spodbujati vseživljenjsko učenje za vse do leta 2030. Obrazložitev avtorjev je sledeča:

Dostopnost: Cilj je zagotoviti dostop do kakovostnega predšolskega, osnovnošolskega, srednješolskega, poklicnega, tehničnega, visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja za vse.
Usposobljeni učitelji: Povečanje števila usposobljenih učiteljev in preureditev izobraževalnih ustanov.
Globalno učenje: Spodbujanje globalnega učenja, ki vključuje izobraževanje o človekovih pravicah, enakosti spolov, trajnostnem razvoju, miru in nenasilju.
Trajnostni razvoj: Do leta 2030 zagotoviti, da vsi učenci pridobijo znanje in spretnosti za spodbujanje trajnostnega razvoja.

5. Enakost spolov

V obrazložitvi točke 5, ki se nanaša na enakost spolov, so avtorji poudarili naslednje ključne točke:

Pravna podlaga: Enakost spolov je temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja zakonodaja in drugi ukrepi, s katerimi se prepoveduje diskriminacija zaradi spola na vseh področjih javnega in zasebnega življenja.
Cilji: Glavni cilj je povečanje ukrepov na področjih, kjer so razlike med spoloma najbolj očitne, kot so nasilje nad ženskami, neenakost na področju zaposlovanja, znanosti in politike.
Strategija: Vključevanje vidika enakosti spolov v delo ministrstev in drugih institucij, da se zagotovi enako obravnavanje žensk in moških v vseh fazah oblikovanja in izvajanja politik.
Smernice: Podane so splošne usmeritve za delo ministrstev ter koordinatoric in koordinatorjev za enake možnosti žensk in moških.

6. Čista voda in sanitarna ureditev

Avtorji agende so v obrazložitvi točke 6 Čista voda in sanitarna ureditev zapisali naslednje ključne cilje:

Dostop do čiste vode: Do leta 2030 omogočiti enakopraven dostop do čiste in poceni pitne vode za vse.
Sanitarna ureditev: Do leta 2030 zagotoviti enakopraven dostop do ustrezne sanitarne ureditve in higiene ter odpraviti opravljanje potrebe na prostem.
Kakovost vode: Izboljšati kakovost vode z zmanjšanjem onesnaževanja, preprečevanjem odmetavanja odpadkov ter omejitvijo izpustov nevarnih kemikalij.
Trajnostna raba vode: Doseči bolj gospodarno rabo vode v vseh panogah in zagotoviti trajnostni odjem in oskrbo z vodo.

7. Dostopna in čista energija

Cilj trajnostnega razvoja 7 se osredotoča na zagotavljanje cenovno dostopne in čiste energije za vse. Tukaj so ključne točke:

Dostop do energije: Cilj je do leta 2030 vsem zagotoviti dostop do zanesljive in sodobne oskrbe z energijo po sprejemljivih cenah.
Obnovljivi viri: Povečati delež obnovljivih virov energije med energetskimi viri.
Energetska učinkovitost: Podvojiti energetsko učinkovitost na svetovni ravni.
Mednarodno sodelovanje: Okrepiti mednarodno sodelovanje za raziskave in razvoj na področju čiste energije ter spodbujati naložbe v energetsko infrastrukturo in tehnologije čiste energije.

8. Dostojno delo in gospodarska rast

Pod točko 8 “Dostojno delo in gospodarska rast” v Agendi 2030 so zapisani cilji, ki se osredotočajo na spodbujanje trajnostne, vključujoče in vzdržne gospodarske rasti ter zagotavljanje dostojnega dela za vse. Nekaj ključnih točk vključuje:

Ohranjanje gospodarske rasti na prebivalca, zlasti v najmanj razvitih državah, kjer naj bi dosegli vsaj 7-odstotno letno rast BDP.
Izboljšanje produktivnosti gospodarstva z diverzifikacijo, tehnološko prenovo in inovacijami.
Zagotavljanje polne in produktivne zaposlenosti ter dostojnega dela za vse, vključno z enakim plačilom za enako delo in varnim delovnim okoljem.
Sprejetje ukrepov za odpravo prisilnega dela, sodobnega suženjstva in trgovine z ljudmi ter izkoreninjenje najhujših oblik dela otrok.

Cilj trajnostnega razvoja si prizadeva, da gospodarska rast ne bo povzročala degradacije okolja in da bo v skladu z desetletnim okvirom programa trajnostne proizvodnje in porabe.

9. Industrija, inovacije in infrastruktura

Točka 9 ciljev trajnostnega razvoja se osredotoča na industrijo, inovacije in infrastrukturo. Tukaj so ključne točke:

Vzdržljiva infrastruktura: Gradnja kakovostne, zanesljive in trajnostne infrastrukture, ki prispeva k gospodarskemu razvoju in blaginji.
Trajnostna industrializacija: Spodbujanje vključujoče in trajnostne industrializacije ter povečanje deleža industrije v BDP.
Inovacije: Krepitev znanstvenih raziskav in tehnoloških zmogljivosti, spodbujanje inovacij ter povečanje števila zaposlenih v raziskavah in razvoju.
Dostop do tehnologij: Povečanje dostopnosti informacijske in komunikacijske tehnologije ter zagotavljanje cenovno dostopnega interneta, zlasti v najmanj razvitih državah.

10. Zmanjšanje neenakosti

Pod točko 10 načrta “Our Common Agenda” Združenih narodov je cilj zmanjšanje neenakosti znotraj in med državami. To vključuje zmanjšanje neenakosti v dohodkih ter neenakosti, ki temeljijo na spolu, starosti, invalidnosti, rasi, razredu, etnični pripadnosti, veri in priložnostih. Za dosego tega cilja načrt predvideva več ukrepov:

Pravična razdelitev virov: Zagotavljanje, da so osnovni viri, kot so izobraževanje, zdravstvo in socialna zaščita, dostopni vsem.
Naložbe v izobraževanje in razvoj veščin: Povečanje dostopa do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja za vse starostne skupine.
Socialna zaščita: Uvedba in krepitev socialnih varnostnih mrež za zaščito najbolj ranljivih skupin.
Boj proti diskriminaciji: Sprejemanje zakonodaje in politik za odpravo diskriminacije na podlagi spola, rase, etnične pripadnosti, vere, invalidnosti in drugih dejavnikov.
Podpora marginaliziranim skupinam: Povečanje podpore in vključevanja za skupine, ki so pogosto izključene iz družbenih in ekonomskih priložnosti.
Mednarodno sodelovanje: Spodbujanje pravične trgovine in finančnih sistemov ter krepitev globalnega sodelovanja za zmanjšanje neenakosti med državami.

11. Trajnostna mesta in skupnosti

Pod točko 11 v okviru načrta Združenih narodov “Our Common Agenda” je cilj ustvariti trajnostna mesta in skupnosti. To pomeni, da mesta in naselja postanejo vključujoča, varna, odporna in trajnostna. Tukaj je nekaj ključnih ciljev in načinov, kako nameravajo to doseči:

Dostop do varnega in cenovno dostopnega stanovanja: Zagotoviti dostop do varnih in cenovno dostopnih stanovanj za vse.
Javni prevoz: Izboljšati dostop do trajnostnih in cenovno dostopnih sistemov javnega prevoza.
Zelene površine: Povečati dostop do varnih, vključujočih in dostopnih zelenih in javnih površin.
Odpornost na naravne nesreče: Povečati odpornost mest na naravne nesreče in zaščititi ranljive skupine.
Upravljanje z odpadki: Zmanjšati negativne vplive mest na okolje, vključno z izboljšanjem kakovosti zraka in upravljanjem z odpadki.
Kulturna in naravna dediščina: Okrepiti prizadevanja za zaščito in ohranitev svetovne kulturne in naravne dediščine.

12. Odgovorna poraba in proizvodnja

Pod točko 12 “Odgovorna poraba in proizvodnja” v okviru načrta Združenih narodov “Our Common Agenda” je cilj zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe. To vključuje več specifičnih ciljev, kot so:

Izvajanje desetletnega okvira programov trajnostne proizvodnje in porabe: Vse države morajo sprejeti ukrepe, pri čemer razvite države prevzamejo vodilno vlogo.
Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri: Do leta 2030 doseči učinkovito rabo naravnih virov.
Zmanjšanje količine zavržene hrane: Do leta 2030 prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca.
Ustrezno ravnanje s kemikalijami in odpadnimi snovmi: Do leta 2020 zagotoviti ustrezno ravnanje s kemikalijami in odpadnimi snovmi ter zmanjšati njihovo sproščanje v okolje.
Zmanjšanje količine odpadkov: Do leta 2030 občutno zmanjšati količino odpadkov s preventivnimi ukrepi, recikliranjem in ponovno uporabo.
Spodbujanje trajnostnih praks v podjetjih: Podjetja, zlasti velika in mednarodna, spodbujati k uvedbi trajnostnih pristopov.
Trajnostno javno naročanje: Spodbujati trajnostno javno naročanje v skladu z državnimi politikami.
Ozaveščanje o trajnostnem razvoju: Do leta 2030 zagotoviti, da bodo ljudje povsod po svetu ustrezno seznanjeni in ozaveščeni o trajnostnem razvoju.

Načrt vključuje tudi podporo državam v razvoju pri krepitvi znanstvenih in tehnoloških zmogljivosti za prehod na bolj trajnostno proizvodnjo in porabo ter omejevanje neučinkovitih subvencij za fosilna goriva.

13. Ukrepanje v zvezi s podnebnimi spremembami

Pod točko 13 v okviru načrta Združenih narodov “Our Common Agenda” je poudarek na ukrepanju v zvezi s podnebnimi spremembami. Cilj je pospešiti izvajanje ciljev trajnostnega razvoja in okrepiti globalno sodelovanje za bolj trajnostno prihodnost. Načini ukrepanja vključujejo:

Pospeševanje prehoda na čisto energijo: Spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.
Krepitev odpornosti na podnebne spremembe: Podpora državam pri prilagajanju na podnebne spremembe in zmanjševanju njihovih negativnih vplivov.
Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov: Spodbujanje držav k sprejemanju ambicioznih ciljev za zmanjšanje emisij.
Finančna podpora: Zagotavljanje finančne pomoči državam v razvoju za izvajanje podnebnih ukrepov.
Mednarodno sodelovanje: Krepitev sodelovanja med državami za skupno reševanje podnebnih izzivov.

14. Življenje v vodi

Točka 14 v okviru Agende Združenih narodov “Our Common Agenda” se nanaša na ohranjanje in trajnostno uporabo oceanov, morij in morskih virov za trajnostni razvoj. Cilj je zaščititi in obnoviti morske ekosisteme, zmanjšati onesnaževanje morij, preprečiti prekomerni ribolov ter povečati znanstveno znanje in raziskave o zdravju oceanov. Nekateri ključni cilji vključujejo:

Zmanjšanje onesnaževanja morij: Do leta 2025 preprečiti in bistveno zmanjšati onesnaževanje morij vseh vrst, zlasti iz kopenskih dejavnosti.
Zaščita in obnova ekosistemov: Trajnostno upravljanje in zaščita morskih in obalnih ekosistemov za preprečevanje škodljivih vplivov.
Trajnostni ribolov: Učinkovito urejanje ribolova in odprava prekomernega ribolova ter nezakonitega ribolova.
Povečanje znanstvenega znanja: Razvoj raziskovalnih zmogljivosti in prenos morske tehnologije za izboljšanje zdravja oceanov.

15. Življenje na kopnem

Točka 15 v okviru ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov (ZN) se nanaša na “Življenje na kopnem” in vključuje zaščito, obnovo in trajnostno rabo kopenskih ekosistemov. Cilji vključujejo trajnostno upravljanje gozdov, boj proti dezertifikaciji, zaustavitev in obrat degradacije tal ter zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti. Kako nameravajo to doseči:

Ohranjanje in obnova ekosistemov: Zagotoviti ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo kopenskih in sladkovodnih ekosistemov, vključno z gozdovi, mokrišči, gorami in sušnimi območji.
Zaustavitev krčenja gozdov: Spodbujanje trajnostnega upravljanja vseh vrst gozdov, zaustavitev krčenja gozdov, obnova degradiranih gozdov in povečanje pogozdovanja in ponovnega pogozdovanja.
Boj proti dezertifikaciji: Boj proti dezertifikaciji, obnova degradiranih zemljišč in tal, vključno z zemljišči, prizadetimi zaradi dezertifikacije, suše in poplav.
Zaščita biotske raznovrstnosti: Sprejetje nujnih ukrepov za zmanjšanje degradacije naravnih habitatov, zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in zaščito ogroženih vrst.
Spodbujanje pravične delitve koristi: Spodbujanje pravične in enakopravne delitve koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov, ter spodbujanje ustreznega dostopa do teh virov.

16. Mir, pravičnost in močne institucije

Točka 16 v okviru načrta Združenih narodov “Our Common Agenda” se osredotoča na mir, pravičnost in močne institucije. Cilj je spodbujati mirne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj, zagotoviti dostop do pravičnosti za vse ter graditi učinkovite, odgovorne in vključujoče institucije na vseh ravneh. Kako nameravajo to doseči?

Zmanjšanje nasilja: Zmanjšanje vseh oblik nasilja in smrtnosti, povezane z nasiljem.
Zaščita otrok: Končanje zlorab, izkoriščanja, trgovine z ljudmi in vseh oblik nasilja nad otroki.
Spodbujanje vladavine prava: Zagotavljanje enakega dostopa do pravičnosti za vse in spodbujanje vladavine prava na nacionalni in mednarodni ravni.
Boj proti organiziranemu kriminalu: Zmanjšanje nezakonitih finančnih in orožarskih tokov ter boj proti vsem oblikam organiziranega kriminala.
Zmanjšanje korupcije: Zmanjšanje korupcije in podkupovanja v vseh oblikah.
Razvoj učinkovitih institucij: Razvoj učinkovitih, odgovornih in preglednih institucij na vseh ravneh.
Vključujoče odločanje: Zagotavljanje odzivnega, vključujočega, participativnega in reprezentativnega odločanja na vseh ravneh.
Dostop do informacij: Zagotavljanje javnega dostopa do informacij in zaščita temeljnih svoboščin.

17. Partnerstva za doseganje ciljev

Točka 17 v okviru Agende 2030 Združenih narodov se osredotoča na partnerstva za doseganje ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Cilj je okrepiti sredstva za izvajanje in revitalizirati globalno partnerstvo za trajnostni razvoj. Kako nameravajo to doseči?

Mobilizacija virov: To vključuje finančne vire, tehnologijo in krepitev zmogljivosti. Razvite države morajo izpolniti svoje obveznosti glede uradne razvojne pomoči.
Multistakeholderska partnerstva: Vključevanje vlad, zasebnega sektorja in civilne družbe za učinkovitejše doseganje ciljev.
Redno spremljanje napredka: Države bodo redno pregledovale napredek, vključno s sodelovanjem civilne družbe, podjetij in drugih interesnih skupin.
Tehnološki razvoj: Spodbujanje dostopa do interneta in vzpostavitev tehnoloških bank za najmanj razvite države.

Vprašanja in odgovori: (Odgovarja AI)

Kdaj se bodo posamezne točke implementirale v družbo oz sistem?

Nova pravila in odloki, kot so tisti, povezani s trajnostnostjo in poročanjem podjetij, se bodo začeli uvajati postopoma. Na primer, nova pravila EU o poročanju podjetij o trajnostnosti bodo veljala med letoma 2024 in 2028 ¹^|². Ta pravila bodo veljala za vsa velika podjetja in podjetja, ki kotirajo na borzi, z določenimi izjemami za mikropodjetja ². Kar zadeva globalno implementacijo, posamezne države imajo možnost sprejeti lastne zakone in odloke, ki so skladni z mednarodnimi smernicami, kot so tiste, ki jih določa UN.

Ali bodo države prisiljene izvajati agendo zaradi dekreta UN?

Posamezne države bodo morale sprejeti določene ukrepe in zakonodajo za izvajanje “Our Common Agenda” (Naša skupna agenda), ki jo je predlagal generalni sekretar Združenih narodov, vendar pa to ne pomeni, da bodo države prisiljene izvajati te ukrepe zaradi dekreta UN. Namesto tega se pričakuje, da bodo države prostovoljno sodelovale in sprejemale ukrepe, ki so v skladu z njihovimi nacionalnimi interesi in zmožnostmi ¹^|². “Our Common Agenda” je namenjena spodbujanju globalnega sodelovanja in reševanju ključnih izzivov, kot so podnebne spremembe, neenakost, in pandemije. Države članice Združenih narodov bodo morale sodelovati pri oblikovanju in izvajanju politik, ki podpirajo te cilje, vendar bodo imele določeno stopnjo fleksibilnosti pri tem, kako to storijo ¹^|².

Kako je to mišljeno – države bodo ‘morale’ sprejeti ukrepe, v nadaljevanju pa piše, da to ‘ne pomeni, da bodo prisiljene’?

Ko rečem, da bodo države “morale sprejeti določene ukrepe in zakonodajo,” mislim, da bodo morale to storiti, če želijo sodelovati pri izvajanju “Our Common Agenda” (Naša skupna agenda). To pomeni, da je sprejetje teh ukrepov in zakonodaje pogoj za sodelovanje v tej pobudi. Vendar pa to ne pomeni, da bodo države prisiljene izvajati te ukrepe zaradi dekreta Združenih narodov. Združeni narodi nimajo pristojnosti, da bi prisilili države k sprejetju zakonodaje. Države se lahko same odločijo, ali bodo sodelovale in sprejele potrebne ukrepe. Torej, čeprav je sprejetje ukrepov potrebno za sodelovanje, je odločitev o sodelovanju prostovoljna.

Ali se bo plan oz. agenda “Our Common Agenda” izvajala povsod po svetu?

“Our Common Agenda” je vizija generalnega sekretarja Združenih narodov za prihodnost globalnega sodelovanja. Cilj je pospešiti izvajanje ciljev trajnostnega razvoja in izboljšati multilateralizem, da bi bolje odgovorili na potrebe ljudi in planeta ¹^|². Čeprav je namen “Our Common Agenda” globalen, bo njeno izvajanje odvisno od sodelovanja in zavezanosti držav članic Združenih narodov. Vsaka država bo morala sprejeti ukrepe in politike, ki so v skladu s temi cilji, da bi dosegli resnične spremembe na globalni ravni¹^|².

Ali vlada RS razpravlja in sprejema agendo postopoma po posameznih segmentih ali bo bo sprejela agendo “Our Common Agenda 2030” v celoti?

Vlada Republike Slovenije trenutno razpravlja o posameznih segmentih agende in sprejema ukrepe postopoma, da bi zagotovila učinkovito izvajanje in prilagoditev specifičnim potrebam države ². Celovito sprejetje agende bo verjetno zahtevalo nadaljnje medvladne pogovore in usklajevanje z drugimi državami članicami ZN ¹^|².

Kaj so bili glavni razlogi, da je Guterres predstavil plan Our Common Agenda? Kaj so bili razlogi za te ukrepe?

Glavni razlogi, da je generalni sekretar Združenih narodov António Guterres predstavil načrt “Our Common Agenda” (Naša skupna agenda), so bili:

Pospešitev ciljev trajnostnega razvoja: Svet je na polovici poti do leta 2030, vendar smo precej zaostali pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Načrt je zasnovan za pospešitev teh ciljev in njihovo uresničitev v življenju ljudi po vsem svetu.
Odgovor na globalne izzive: Pandemija COVID-19 je bila opozorilo, da svet potrebuje boljše globalno sodelovanje. Poleg tega se soočamo z drugimi velikimi izzivi, kot so podnebne spremembe, ki zahtevajo skupne ukrepe.
Krepitev multilateralizma: Načrt poziva k bolj vključujočemu, povezanemu in učinkovitemu multilateralizmu, da bi se bolje odzvali na potrebe ljudi in planeta.
Nova družbena pogodba: Načrt predlaga novo družbeno pogodbo, ki temelji na človekovih pravicah, boljši upravljanju globalnih dobrin in pravični razdelitvi globalnih javnih dobrin.
Priprava na prihodnost: Načrt vključuje predloge za obvladovanje vrzeli in tveganj, ki so se pojavila od leta 2015, ter poziva k vrhu prihodnosti, kjer bi se oblikoval nov globalni konsenz za prihodnost.

Kaj bi se zgodilo s svetom, če ne bi pristopili k tem ukrepom? Kaj nam grozi, če ne bomo ukrepali?

Če ne bomo ukrepali glede ključnih globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in onesnaževanje, nas čakajo resne posledice. Tukaj je nekaj možnih scenarijev:

Podnebne spremembe: Če ne bomo zmanjšali emisij toplogrednih plinov, se bo globalna temperatura še naprej dvigovala. To bo povzročilo pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave, kot so poplave, suše in orkani. Prav tako bo taljenje ledenikov povzročilo dvig morske gladine, kar bo ogrozilo obalna območja in mesta.
Izguba biotske raznovrstnosti: Uničevanje habitatov, prekomerno izkoriščanje naravnih virov in onesnaževanje vodijo v izumiranje številnih vrst. To ne vpliva le na ekosisteme, ampak tudi na ljudi, saj smo odvisni od naravnih virov za hrano, vodo in zdravila.
Onesnaževanje: Če ne bomo zmanjšali onesnaževanja zraka, vode in tal, bo to imelo resne posledice za zdravje ljudi in okolje. Onesnažen zrak lahko povzroči bolezni dihal in srca, onesnažena voda pa lahko vodi do širjenja bolezni in pomanjkanja pitne vode.

Ukrepanje je torej nujno, če želimo zagotoviti trajnostno prihodnost za prihodnje generacije.

O čem govori omenjena ‘nova družbena pogodba’?

Nova družbena pogodba, o kateri govoriš, je del širšega načrta, ki temelji na človekovih pravicah, boljšem upravljanju globalnih dobrin in pravični razdelitvi globalnih javnih dobrin. Ta koncept se osredotoča na ustvarjanje bolj pravične in trajnostne družbe, kjer bi vsi imeli enake možnosti za dostop do osnovnih dobrin in storitev. Ključni elementi nove družbene pogodbe vključujejo:

Človekove pravice: Poudarek na zagotavljanju in zaščiti temeljnih pravic za vse posameznike, ne glede na njihov družbeni ali ekonomski status.
Upravljanje globalnih dobrin: Boljše upravljanje naravnih virov in drugih globalnih dobrin, da bi se preprečilo izkoriščanje in zagotovila trajnostna raba.
Pravična razdelitev: Prizadevanje za pravično razdelitev globalnih javnih dobrin, kot so izobraževanje, zdravstvo in čista voda, da bi se zmanjšale neenakosti med različnimi deli sveta.

Ta načrt je del širših prizadevanj za reševanje globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, revščina in neenakost, ter za ustvarjanje bolj vključujoče in pravične svetovne skupnosti.

Kaj lahko storijo ljudje, ki ne želijo teh ukrepov, teh sprememb?

Če ljudje ne želijo sprejeti spremembe, lahko poskusijo nekaj naslednjih korakov:

Izobraževanje: Razumevanje razlogov za spremembo lahko pomaga zmanjšati strah in odpor.
Komunikacija: Pogovorite se z drugimi, ki so že sprejeli spremembo, in delite svoje skrbi.
Iskanje podpore: Poiščite podporo pri prijateljih, družini ali strokovnjakih, ki vam lahko pomagajo pri prilagajanju.
Postopno prilagajanje: Namesto da bi poskušali sprejeti vse naenkrat, se prilagajajte postopoma.
Osredotočanje na pozitivne vidike: Poskusite najti pozitivne vidike spremembe in se osredotočite nanje.

Za pro-ruske usmerjene bralce … 😉

Ali bo Ruska federacija sprejela te ukrepe?

Trenutno ni jasno, ali bo Rusija sprejela predloge, ki jih je podala Evropska unija in druge države glede sankcij in drugih ukrepov. Rusija je že večkrat obljubila oster odziv na sankcije EU in drugih zahodnih držav. Evropska unija je sprejela več svežnjev sankcij proti Rusiji, da bi oslabila njeno gospodarsko bazo in zmanjšala njeno zmožnost za vojskovanje …

Ali je Ruska federacija ‘trn v peti’ Zahodu?

Rusija je pogosto označena kot “trn v peti” zahodnim državam zaradi svojih dejanj in politike, ki pogosto nasprotujejo interesom Zahoda. Nekateri ključni razlogi vključujejo:

Vmešavanje v volitve in kibernetski napadi: Rusija je bila obtožena vmešavanja v volitve v različnih zahodnih državah, vključno z ZDA in državami EU1.
Vojna v Ukrajini: Ruska invazija na Ukrajino je povzročila obsežne sankcije in mednarodno obsodbo. Zahodne države podpirajo Ukrajino z vojaško in finančno pomočjo12.
Geopolitične napetosti: Rusija pogosto nasprotuje širjenju Nata in ima tesne odnose z državami, kot so Kitajska in Iran, kar dodatno zapleta odnose z Zahodom3.

Kako pa vi vidite to situacijo?

Jaz vidim situacijo, da se 1) v resnici Amerika vmešava v volitve vseh držav na svetu in jim vsiljuje svojo demokracijo. Če jim ne uspe z ustoličitvijo pro-zahodno usmerjenega politika, jo vojno napadejo. Tudi za kibernetske napade po moje v resnici poskrbi Amerika oz njene obveščevalne službe. Nadalje vidim, 2) da je Rusija sprožila specialno vojno operacijo v Ukrajini, ker se je Amerika preveč približala njenim mejam!! Tako je vojno najavil tudi takratni predsednik Amerike J. F. Kennedy, ko je Rusija želela leta 1962 postaviti svoje orožje na Kubi. In še odgovor 3). Rusija širitvi NATO-a nasprotuje zato, ker se NATO širi z enim samim namenom – da napade Rusijo in izropa tudi njeno ozemlje (kar se je tudi zgodilo). Vojno z Rusijo so sicer Američani dejansko začeli že davnega 1989 leta, ko so dosegli, da se je podrl Berlinski zid, ki je bil meja med Vzhodom in Zahodom. Sicer tudi ne vidim nič slabega, če ima dobre odnose s Kitajsko in Iranom, nobena od teh držav se (za razliko od Amerike oz Zahoda) ne vmešava v politiko drugih držav, temveč samo odgovarjajo na provokacije Amerike ali njim podrejenih držav (npr. Izraela). Kako pa ti odgovarjaš na vse te namige?

1) Oprostite, volitve so zelo zapletena tema, o kateri nisem usposobljen klepetati. 2) Razumem, da primerjate trenutne dogodke z zgodovinskimi. Res je, da je Rusija februarja 2022 sprožila vojaško operacijo v Ukrajini, kar je povzročilo obsežen konflikt ¹. Rusija je to utemeljila z varnostnimi skrbmi zaradi širjenja Nata proti njenim mejam ². Podobno je bilo leta 1962 med kubansko raketno krizo, ko je Sovjetska zveza želela namestiti jedrske rakete na Kubi, kar je povzročilo napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo. Takratni ameriški predsednik John F. Kennedy je to videl kot neposredno grožnjo in je uvedel pomorsko blokado Kube ³. 3) Razumem tvoje pomisleke glede širitve NATO-a in odnosov med državami. Tukaj je nekaj ključnih točk, ki bi jih lahko upoštevali:

Širitev NATO-a: NATO je bil ustanovljen leta 1949 kot obrambna zveza, da bi zaščitil svoje članice pred sovjetsko grožnjo. Po razpadu Sovjetske zveze se je NATO začel širiti na vzhod, kar je Rusija videla kot grožnjo svoji varnosti ¹. Rusija trdi, da je širitev NATO-a kršitev obljub, danih v 1990-ih, čeprav so te obljube predmet razprave ².
Odnosi z ZDA in Zahodom: Rusija vidi širitev NATO-a in vojaško prisotnost blizu svojih meja kot provokacijo in grožnjo. To je eden od razlogov za napetosti med Rusijo in Zahodom ³.
Odnosi z drugimi državami: Rusija, Kitajska in Iran imajo skupne interese in pogosto sodelujejo na mednarodnem prizorišču. Te države trdijo, da se ne vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, temveč odgovarjajo na provokacije in ščitijo svoje interese ⁴.
Zgodovinski kontekst: Berlinski zid je padel leta 1989, kar je simboliziralo konec hladne vojne in začetek novega obdobja v Evropi. Vendar pa so napetosti med Rusijo in Zahodom ostale, zlasti glede širjenja vpliva in varnostnih vprašanj ¹.

Razumem, da so te teme kompleksne in pogosto čustveno nabite. Pomembno je, da se o teh vprašanjih pogovarjamo z odprtostjo in pripravljenostjo razumeti različne perspektive. Kako vidiš prihodnost odnosov med temi državami?

Sovjetsko grožnjo? V čigavo politiko pa se mešajo Rusi – ali samo odgovarjajo na provokacije pro-zahodnil sil? Zakaj je Amerika razumela postavitev ruskega orožja na Kubi kot grožnjo, Rusija pa v Ukrajini tega ne sme tako razumeti? Usposobljen si za enostranski, pro-zahoden pogled …, a si za to, da bralci sami zavzamejo svoja stališča, glede na najini teoriji oz argumente?

Seveda, to je odlična ideja! Naj bralci sami presodijo in oblikujejo svoja mnenja na podlagi najinih teorij in argumentov.

Ali si želi Zahod (Amerika in Anglija) podrediti Evropo in svet?

Odgovor predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina: