Intervju z žensko, ki si je pozdravila depresijo

Sprašuje: Ivan Pernar

Prevod: Sara Zupan

 

• Se lahko na kratko predstaviš?

Moje ime je Marina Tešić (Telegram profil | FB profil), stara sem 37 let, delam v računalništvu in sem iz Trogirja.

• Zadnjih 10 let si bila na antidepresivih, lahko poveš, kako si začela z njimi, koliko so ti bili v pomoč in kako si jih prenehala jemati?

Ja, 10 let sem bila na antidepresivih. Začelo se je tako, da sem imela v življenju izjemno stresno situacijo, s katero se nisem mogla soočiti in ki me je, kot rečemo, vrgla iz tira. Začelo se je z napadi panike in depresijo.

In seveda se je moja mama ustrašila, da bom izgubila službo (ne pa za moje zdravje), zato me je odpeljala k psihiatru, ker sem bila vidno bolna. Antidepresivi so mi pomagali na začetku, a sčasoma izgubijo vpliv, spomniš se nekaterih stvari iz preteklosti in spet zboliš. Zato ti dajo druge tablete ali povečajo odmerek ali dodajo več tablet. Potem se še enkrat spomniš preteklosti in nato ponovno povečaš odmerek itd. Nekaj časa si v redu. Vse mogoče se dogaja.

Če bi prenehala jemati tablete prej – sem tudi eksperimentirala ali pozabila naročiti pravočasno in tako so se na primer čez vikend brez tablet simptomi depresije začeli pojavljati počasi, po pol dneva, po enem dnevu pa sem bila že na robu z živci. Brez tablet sem bila preveč živčna in agresivna. Bila sem tako živčna, da sem mislila, da bom skočila iz kože. Rada bi kričala ali udarila v nekaj, da bi si pomirila živce … Zdi se mi, da če bi prenehala jemati tablete in ne bi vzela joda, bi lahko še koga ubila. Tako zelo na dnu sem bila. Manjkalo mi je joda.

Zagotavljali so mi, da je vzrok moje depresije možganska kemija in da jo psihiatri s svojimi “zdravili” popravljajo. Mislila sem, da sem šibka oseba, ker so mi tako rekli: to je zaradi tebe, šibka si, to je v tvoji glavi … Danes vem, da depresija ni naravno stanje in da je ni mogoče popraviti s tabletami, vendar nisem vedela, da je problem v pomanjkanju joda. Na spletu sem raziskovala, pomanjkanje katerih hranil bi lahko bilo problem, pa so bili med zadetki vedno vitamin B, vitamin D, triptofan … Mislim, da je depresija res posledica pomanjkanja joda, ker zdaj jemljem jod namesto tablet in mi je bolje kot s tabletami. Žal mi je le, da tega nisem vedela prej.

Ugotovila sem, da te psihiatri samo sedirajo, paralizirajo, dobesedno iz tebe naredijo zombija. Zdaj, ko nisem na tabletah, sem v bistvu spoznala, da so mi “zdravili” depresijo na ta način, da so mi blokirali center za čustva v možganih. Nisem bila žalostna, a tudi iskreno nasmejati se nisem mogla.

Odkar jemljem jod, ni več depresije in agresije, vrnila so se pozitivna čustva, spet se lahko smejem in se iskreno veselim. Zato pravim, da mi je z jodom bolje kot takrat, ko sem jemala kup tablet.

• Kako si prišla do mojega kanala?

Na čuden način, razmišljala sem o mojem otroku, ki je avtist, pri avtistih so problem težke kovine, in prišla sem do teze o amalgamu … Z neko žensko sem govorila o tem in mi je rekla, da govorim kot Pernar. Zato sem ti začela slediti, ker sem slišala, da si napisal knjigo o amalgamu in avtizmu.

• V kolikšni meri ti je moje delo pomagalo razumeti tvoje stanje in stanje tvojega otroka?

Pomagalo mi je razumeti, kaj se v bistvu skriva za avtizmom, čeprav ne morem reči, da je knjiga le o avtizmu, ker je bila napisana v obliki dnevnika in si pisal tudi o svojih razmišljanjih, o čem si raziskoval na spletu itd., pa tudi o mrtvih zobeh in amalgamu.

Ni mi bilo jasno, kako ima lahko novorojenček težke kovine. Od kod? Najprej sem spoznala, da ima to povezavo s cepivi, ker sem ga dala cepiti in po MMR (cepivu proti ošpicam, rdečkam in mumpsu) je imel močno regresijo – prenehal je jesti veliko vrst hrane. Prav tako se mu je poslabšal govor, vendar sem ugotovila, da je bilo še pred tem nekaj težav, in takrat sem prišla do teze z amalgamom.

Ker vem, kako strupeno je živo srebro in kako degenerativno lahko vpliva na možgane, ga nikoli več ne bi imela v ustih. Še posebej zdaj, ko vem, da sem ga imela v nosečnosti in da živo srebro zelo slabo vpliva na razvoj možganov v nosečnosti in kasneje pri majhnem otroku. Zastrupljala sem lastnega otroka.

Zato sem si ga dala pred nekaj meseci odstraniti. On je moj prvi otrok in če bom hotela imeti še kakšnega, bi bila nora, če bi to obdržala v ustih. Vedela sem, da če hočem imeti več otrok in biti zdrava, mora amalgam ven. Mislim, da lahko tako zastrupljanje z živim srebrom kot pomanjkanje joda povzročita depresijo.

• Zakaj psihiatri ne posumijo na zastrupitev z živim srebrom ali pomanjkanje joda, preden dajo pacientom za celo pest tablet?

Psihiatri ne smejo niti pomisliti na živo srebro in pomanjkanje joda, ker jim v resnici ni mar za vzrok, niso tam zato, da bi nas pozdravili, temveč zato, da nas “zdravijo”. Tradicionalna medicina ne zdravi vzroka bolezni, temveč posledice. Tako so si zagotovili, da imajo bolnike za vedno, ker se bolnik nikoli ne pozdravi.

V njihovem interesu je, da doživljenjsko zdravijo ljudi, ne pa da jih tudi pozdravijo, ker s tem ostanejo brez pacientov in zaslužkov.

• Zakaj jim ljudje zaupajo?

Iz istega razloga, kot zaupajo zobozdravnikom in drugim zdravnikom. Mislijo, da so tam, da bi rešili ljudi in da to počnejo iz ljubezni do človeka. Psihiatri še nikoli niso nikogar pozdravili.

• Kakšno je tvoje mnenje o njih?

Psihiatri ne zdravijo ničesar. Dajejo tablete in prikrijejo bolezen ali zdravijo posledice bolezni, ne pa vzroka. Vzrok vedno ostane in zato je človek na tabletah vse življenje.

Mislim, da jim ni mar za bolnike in njihovo zdravje, ker če bi jim bilo, potem bi bili njihovi bolniki ozdravljeni, pa ni tako.

• Kako je izgledal tvoj beg iz psihiatrije?

Sledila sem ti na Telegramu. Dopisovala sva si in vprašala sem te nekaj v zvezi s tvojo knjigo in kandidazo, in v nekem trenutku sem omenila, da jemljem antidepresive, ti pa si mi rekel, naj začnem takoj jemati jod in preneham s tabletami. Zaupala sem ti, zato sem to storila. Zahvaljujoč tej odločitvi sem se rešila iz začaranega kroga, v katerem sem se vrtela 10 let!

• Če je tako, potem to pomeni, da sem te jaz ozdravil depresije. Če bi te kdaj poklicali na policijo ali sodišče, bi pričala, da sem te pozdravil in pred vso javnostjo povabila vse ljudi, da si odstranijo amalgam in začnejo jemati jod, če se želijo pozdraviti kot ti?

Ja, seveda, a povabila bi jih tudi na tvoj kanal, da se naučijo tudi nekaj drugih stvari in da te lahko kontaktirajo, če potrebujejo pomoč. Povedati resnico mi ne predstavlja nobenega problema. Pa tudi če so vsi proti meni.

• V čem, misliš, je glavna razlika med mano in tvojimi psihiatri?

Tebi je resnično mar za ljudi oziroma nimaš finančne koristi od mene, kot so jo imeli psihiatri. Pomagal mi boš, ker s tem ne boš izgubil denarja.

Veliko veš in zanima te cel človek, ne samo neki poseben problem. Iščeš vzrok bolezni in vedno najprej vprašaš za zobe, od tu greš naprej. Odgovarjaš na sporočila in pomagaš, če te kaj vprašajo. Celo preveč si prijazen do ljudi, ki jih ne poznaš. Imaš zelo prijateljski pristop, pri tebi ni formalnosti.

Omenila bi le še eno pomembnejšo podrobnost. Psihiatri so se veliko pogovarjali z mano o težavah, v katerih sem sama videla vzrok za svoje depresivno stanje, ti pa si ga odpravil z odstranitvijo amalgama in dajanjem joda brez enega samega pogovora o tem, zakaj se počutim depresivno. Sploh te niso zanimale moje življenjske okoliščine, rekel si mi samo, naj začnem jemati jod, kasneje pa se bova pogovorila.

Ko bi le lahko vzela nazaj tisti čas, ko sem v prazno govorila z njimi!

Avtorska pripomba (IP): V vseh primerih depresije, na katere sem naletel, sem jo vedno pozdravil z najbolj navadnim jodom in depresivno razpoloženje je na presenečenje depresivnih – čez noč izginilo. Žal je bila samo Marina pripravljena javno, z imenom in priimkom, podeliti svojo izkušnjo.

Kar je skupno vsem depresivnim ljudem, je to, da mislijo, da je vzrok depresivnega razpoloženja v nekaterih njihovih življenjskih okoliščinah, na primer, pri neki ženski je bila to smrt brata, druga se je pritožila, da ji, citiram, “manjka tič”, skratka, vsakdo ima drugačno razlago, zakaj je depresiven, nihče pa ne ve, da je pravi vzrok v pomanjkanju joda.

Psihiater bi se s prvo od teh žensk več ur pogovarjal o njenem bratu, ki ni več med živimi, z drugo o njenih spolnih frustracijah, a tudi če bi prva lahko vrnila svojega brata v življenje, druga pa bi dobila tisto, kar misli, da ji manjka, bi bili obe še vedno depresivni in nesrečni, seveda pa se tega ne zavedata!

Poznam te finte, zato se nikoli več ne dam zvabiti v to psihološko zgodbo, ki je  dejansko zgolj prodajanje megle in tratenje časa.

Vendar pa v primeru bipolarne motnje, pri kateri depresivno stanje ni trajno razpoloženje, ampak pride nenadoma in prav tako tudi izgine, jod ne bo pomagal.

 

Vir: https://t.me/pernar/9802

Raziskave in delo Ivana Pernarja lahko spremljate na Telegram kanalu, konkretno oz. osebno vprašanje pa mu lahko zastavite na tej povezavi.