DRUGO MNENJE: Zakaj zdravnik ni več moj ‘prijatelj’?

Zdravnike že od nekdaj častimo na vse možne načine, za nas so zdravniki ‘bogovi v belem’ in tisto, kar oni rečejo, to velja. Brez pardona. Bog ne daj, da bi sploh pomislil, da je lahko drugače. Ker doktor je doktor, on ve vse. Tako je res veljalo tam nekje v 60-tih, pa še tudi kasneje, z razvojem tehnologije pa ljudje prihajamo do razno raznih odkritij. To je zgodba, zakaj zdravnik ni več moj prijatelj, zakaj vanj nimam več zaupanja.

Da smo si na jasnem – še vedno bom šel k njemu, ko ga bom potreboval, sploh za kakšen poseg, želim le reči, da zdravniki po moji izkušnji niso več ‘bogovi’, temveč navadni ljudje, ki imajo ravno tako zgolj svoje mnenje in ki le opravljajo svojo službo. In še to je treba povedati – niso vsi zdravniki enaki, vsa čast izjemam, ki gredo v korak s časom in ki znajo, hočejo, zmorejo in upajo razmišljati drugače, s svojo glavo in ne tako, kot so jih naučili pred 50 leti oz kakor jih na predavanjih učijo prodajalci farmacevtskih izdelkov. Pa začnimo …

Hemoroidi, zunanji, pa notranji …

Prvič sem začel razmišljati, da nekaj ne štima, pred približno 15 leti, ko sem bil na bolniški. Predaleč je, ne spomnim se vzroka. Že takoj na začetku mi je rekel, da če se ne bom pozdravil v enem mesecu, naj pridem 28-tega v mesecu k njemu, le toliko, da prekineva bolniško, potem pa bova, ‘če bo potreba’, odprla bolniško na novo. Zakaj zapirati in odpirati, če ne bo zaradi te poteze meni nič boljše ali slabše? V čem je keč? Je vzrok za to v plačilu stroškov bolniškega staleža? Treba pač prekiniti bolniško, čeprav le za en dan, da ne bi bil na plečih države? Aha, torej je vam, g. zdravnik, pomembno le to, kdo bo plačal zdravljenje, ne pa za moje dejansko zdravje? Zakaj pa plačujemo zdravstvo in zakaj dodatno zavarovanje? Ampak, človek, ko se pozdravi, pozabi na vse …

Druga stvar. Težave s hemoroidi sem imel že pred 20 -timi leti. Pa smo jih pozdravili, pa so se spet pojavili. Takole 1x na leto, če je bila sreča, 1x na dve ali tri leta. Zunanji. Seveda je tudi tokrat zdravnik pomagal, a tako, da je predpisal zdravilo (Modolex plus), za katerega so ga naučili, da ga naj predpiše ob takih simptomih. Eh, to bi znal tudi kdo drug predpisati, za to ni potrebno hoditi še 10 let v šolo. Ni pa zdravnik nikoli predlagal recimo hrastovega lubja, ki mi je dejansko pomagalo. Morda zato, ker od tega ni zaslužka zanj. Kje pa je srce, g. zdravnik? Kaj pa Hipokrat? Od kdaj pa zdravnik gleda na zdravje nekoga skozi denar?

Potem, nekaj let za tem, so se pojavili notranji hemoroidi. Spet mazilo (iz lekarne, kakopak) in napotnica k specialistu, proktologu. Trije manjši posegi, mini operacije, vse skupaj nekaj minut in gotovo. Kapo dol tem specialistom. Ko smo se poslavljali, sem vprašal – kaj delam narobe, zakaj je prišlo do tega … “Več razlogov, eden od možnih je tudi trdo odvajanje. Čim več vlaknin uživajte”, so mi dejali. In smo šli novim ‘zmagam’ naproti. Kakšne vlaknine, ne ga srat’, če pa jem uravnoteženo hrano – vsega po malem. Ni minilo nekaj let, ko so se spet pojavili hemoroidi, notranji. Vmes tudi zunanji, a smo jih na ‘preizkušen’ način pozdravili, zato ne omenjam posebej. In spet na poseg, spet vprašanje – kaj je narobe, kaj delam narobe? “Trdo odvajanje, poskrbite, da bo blato mehko, čim več vlaknin”, je bil spet odgovor. V redu, saj jem vlaknine, sem si mislil. Če jem uravnoteženo hrano, vsega po malem, so ziher tudi vlaknine nekje vmes … In smo živeli, jedli, delali – po starem.

Analna fisura, peklenske bolečine …

Potem se je pojavila analna fisura. Zelo moteče in zelo boleče. Leto in pol sem trpel. Vsak dan po odvajanju!! Klical sem svojega zdravnika, da me spet matrajo notranji hemoroidi (tako sem predvideval), če lahko kako pomaga, če me da lahko na bolniško, da poskusimo rešiti problem, ki se vleče predolgo, a je bil njegov odgovor: “Ne, ne morem. Če bi dajal bolniško zaradi hemoroidov, bi moral biti vsak tretji na bolniški …” In sva zaključila. Bolečine pa tako grozne, da sem jokal od bolečin. Ni šlo več, dal sem odpoved v službi. Nisem mogel sedeti, stati, klečati, čepeti, nič ni pomagalo. Tudi potem doma, ko sem ležal, ni bilo dosti bolje, a sem vsaj občasno zadremal, pa se je stvar nekoliko umirila. Šel sem k osebnemu, prosil za napotnico. Spoznali smo, da gre za analno fisuro in ne za notranje hemoroide. Začeli smo z zdravljenjem. Spet sem vprašal – kaj delam narobe in spet je bil odgovor – trdo blato, več vlaknin jejte …

V redu, zdaj imam pa tega dovolj. Če ne vzamem stvari v svoje roke, ne bo dobro. Začel sem študirati o pravilni in zdravi prehrani, kaj dejansko sploh so – vlaknine. Ugotovil sem, da so vlaknine v sadju in zelenjavi, popolnoma nič (nula, zero) pa jih ni v izdelkih živalskega izvora. Zakaj potem sploh jem izdelke živalskega izvora, če niso koristne? Še več, po raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so celo škodljive. Kancerogene. Odločil sem se za veganstvo. Po nekaj mesecih se mi je odprl svet. Od takrat pa do danes nisem imel nobenih težav, vegan sem približno tri leta. Nobenih težav, nobenega tableta, nobenega zdravnika.

Ostal pa sem brez službe!!! In še danes sem. Ker mi takrat zdravnik ni mogel (hotel, znal?) pomagati. Ker če bi meni, bi moral še ostali tretjini ljudi. Spet, kaj pa Hipokrat? Zakaj pa ne bi pomagali vsem? In predvsem, zakaj nas ne bi raje poučili, kaj je zdravo in kaj ne? Zakaj ne bi raje preprečili, kot zdravili??? Bojim se, da zato, ker tega, kaj je zdravo in pravilno, tudi sami ne vedo. Spet – ne vsi, čast izjemam.

Vegetarijanstvo za zdravnika optimalen način prehranjevanja

In slednje sem ugotovil, ko sem obiskal svojega zdravnika, da mu nesem izvide. “Prehranjujem se vegansko, od takrat ni nobenih težav”, sem mu rekel … On pa meni: “Veste, vegansko ni zdravo, vegetarijansko je idealno, če smo že pri tem”. Aha, vegetarijansko je, kar naenkrat, za vas – idealno, g. zdravnik, 30 let, kot sem vaš pacient, pa mi tega niste omenili. In kako veste, da je vegetarijanstvo optimalno? “Ker človek rabi omega 3, kar dobi v ribah, mleko pa je itak popolno živilo”, je dodal kot dokaz svoji tezi. “V redu”, sem mu dejal in odšel.

Nisem se hotel prerekati, vseeno je on zdravnik, ne jaz! Povrhu vsega pa jaz nisem strokovnjak, ne poznam podrobnosti, sem pa se v vsem tem času naučil toliko, da vem, kaj je za človeka dobro in kaj škodljivo. In mleko (in mlečni izdelki) je daleč od zdravega hranila, mleko je dobro samo za dojenčka, pa še to – le materino mleko in mleko iste sorte. Kravje torej za krave. In pika. In vem, da se omega 3 dobi iz chia semen, kivija, lana, brusnic, špinače, motovilca, itd. In da ni potrebno zaradi omega 3 jesti rib, ker ob zaužitju ribe vneseš v telo še veliko drugih strupov. Zakaj mi tega ni povedal?? Mar ne ve? Podobno, kot bi rekel, da naj pijem Coca colo, ker je notri voda (ki je zdrava), ne pove pa, da je v njem tudi škodljiv sladkor (in še kaj). Ali še huje, kot bi rekel, da zaužijem H2SO4 (žveplova kislina), ker je notri voda. Hej, zakaj ne bi spil direkt vodo?

No, zato ne zaupam zdravnikom. In zato ni zdravnik več moj ‘prijatelj’.

Pouk

Zakaj to pišem? Ker vam želim povedati nekaj zelo pomembnega: Pomagajte si sami, ker tudi zdravnik ni bog. Ne more biti. Tudi on je samo človek. Hranite se zdravo. Uravnoteženo je izpeto. Vsega po malem ni dobro. Le poglejte, koliko je bolnih ljudi. Ali, kot je rekel že dvakrat omenjeni Hipokrat: “Zdravilo naj bo vaša hrana in hrana naj bo vaše zdravilo!” Z neupoštevanjem tega škodite sami sebi. Za sistem, v katerega je vpet tudi zdravnik, ste samo in zgolj – številka! Nihče (iz sistema) se ne bo obremenjeval z vami, ko boste bolni, na smrtni postelji ali pa ko boste umrli. Eden manj, pač …

 

Kolumnist le izraža svoje mnenje, vsak se naj sam odloči, kaj in kako bo delal v življenju …