DAMJAN LIKAR: “Glas za veganstvo je tako glas razuma, kot glas srca. Za glasom razuma stoji tisoče in tisoče raziskav …”

Damjan Likar, 42-letni gimnazijski maturant iz Škofje Loke. Študiral je Fakulteto za šport, vendar je ob koncu četrtega letnika spoznal, da biti učitelj športne vzgoje ali trener ni njegovo življenjsko poslanstvo. Verjame, da ima vsak človek svoje poslanstvo oz. talente, s katerimi bi lahko največ dobrega prispeval družbi in se hkrati tudi preživljal. Všeč mu je misel tekaškega trenerja Urbana Praprotnika: »Če izgubimo službo, ne iščimo nove. Iščimo raje naš poklic – poklicanost – poslanstvo v družbi. Ko najdemo njega, nas služba najde sama.« Vegan je od leta 2012.

• S čim si služiš denar, s čim se ukvarjaš?

Delam kot novinar za regijski časopis Loški utrip, ki pokriva področje Škofjeloškega. Poleg tega sem urednik založbe Planet, ki je živalim in naravi prijazna založba. Prioriteta založbe je namreč izdajanje knjig o veganski prehrani. Doslej smo izdali že enajst knjig s tovrstno tematiko, junija izide nova z naslovom: Zdravi brez mleka in sira.

• O čem govorijo knjige?

V knjigah lahko bralci najdejo verodostojne informacije o tem, zakaj je z etičnega, okoljskega in zdravstvenega vidika pomembno uživati vegansko prehrano, mnogo veganskih receptov ter številne zgodbe ljudi, ki so s pomočjo takšne prehrane pozdravili najrazličnejše bolezni. Veseli me, ko slišim, da so ljudje s pomočjo teh knjig postali vegani ali vsaj opustili meso, izboljšali zdravje in jim je takšen stil življenja prirastel k srcu.

“Tudi če mi kdo tarna, da je bolan ali da so njegovi  bližnji bolni, na kratko povem, da bi mu lahko veganska prehrana pomagala. Nikoli pa nikogar več ne prepričujem ali se celo prepiram, kot sem počel v prvih letih vegetarijanstva. Vsak dobi toliko informacij, kolikor jih je v danem trenutku pripravljen sprejeti.”

• Kaj delaš v prostem času, tvoji hobiji?

Zelo veliko berem najrazličnejšo literaturo, trenutno me najbolj zanima zamolčana polpretekla slovenska zgodovina. Sicer pa sem velik ljubitelj gora in planin ter rekreativen tekač. Vsako leto se udeležim nekaj maratonov in čeprav sem bolj samotarske narave, me tovrstni množični športni dogodki napolnijo z veliko pozitivne energije.

• Začniva s tvojo zgodbo. Kdaj si postal vegetarijanec, kdaj vegan, kako je to potekalo?

Leta 2000 sem spremljal prijatelja na ribolov. Ko je ulovil ribo, mi jo je vso krvavo izročil in rekel naj jo do konca ubijem tako, da jo treščim s kamenjem po glavi. Ko sem pogledal ribi v oči, tega enostavno nisem mogel narediti. Prvič v življenju sem začutil močno sočutje do živali. Kmalu po tem dogodku sem videl na televiziji prizor klanja vola v neki azijski vasi. Ta krvav prizor me je tako pretresel, da sem se odločil, da nikoli v življenju ne bom več jedel mesa. Želel sem tudi aktivno pomagati živalim. Začel sem iskati društvo, ki bi ustrezalo mojim ciljem, in kmalu naletel na Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice. Vegan sem postal leta 2012, ko sem iz svojega jedilnika izločil še – tedaj meni zelo ljub – sir.

• Koliko časa si imel ‘težave’?
  

Ja, največje težave sem imel s sirom. Oboževal sem pice, ki so bile bogato obležene s to lepljivo rumeno packarijo. Mnogi vegetarijanci, ki se temu smrdljivemu izdelku (tudi sam sem imel neprijetne vonjave po zaužitju sira) še vedno težko odrečejo, bodo vedeli o čem govorim. Sir je tisto glavno zasvojljivo živilo, zaradi katerega mnogi vegetarijanci ne naredijo naslednjega koraka k bolj zdravemu jedilniku, to je veganski prehrani. Čeprav imajo ljudje radi sir, jim sir ne vrača ljubezni. Prej ko bodo uvideli to, prej bodo premagali svoje težave s težo ali zdravjem. Siru sem se uspel odreči predvsem zaradi etičnih razlogov. O barbarski mlečni industriji piše tudi zdravnik dr. Neal Barnard v knjigi Zdravi brez mleka in sira. V njem je predstavil tudi številne okusne nadomestke za sir in čudovite sire, izdelane brez mlečnih sestavin.

“Če mi nekdo reče, da se že 30 let ukvarja z duhovno rastjo, pa kljub temu še vedno na veliko uživa meso, mleko, jajca, sir, potem je, po mojem mnenju, s takšno osebno rastjo nekaj hudo narobe.”

• Torej – vegan iz etičnega stališča …

Vedno je bil etični razlog … in to je temelj veganstva. Če pripisujemo živalim moralno vrednost, če zavračamo idejo, da so živali stvari, potem je dobro, da v skladu z lastnim prepričanjem ne uživamo več hrane živalskega izvora. Mnogi nam očitajo, da je veganstvo skrajnost. Avtorja knjige »Etika v kuhinji« sta na to podala odličen odgovor …

• Kaj sta dejala?

Da je v resnici skrajnost jesti razpadajoča trupla, zatem mleko, namenjeno mladičem druge življenjske vrste, in pa neoplojena ptičja jajca. Skrajnost je imeti nekatere živali za družinske člane in istočasno zabadati vilice v trupla drugih živali. Skrajnost je misliti, da je moralno sprejemljivo povzročati trpljenje in smrt čutečim bitjem, zgolj zato, ker so »dobrega okusa«. Skrajnost je reči, da se zavedate, da ni mogoče moralno upravičiti »nepotrebnega« trpljenja in ubijanja, potem pa dan za dnem nadaljujete s popolnoma nepotrebnim izkoriščanjem živali. Skrajnost je spodbujati otroke k ljubezni do živali, ob tem pa jih učiti, da lahko tiste, ki jih imajo radi, tudi prizadenejo. Otroke učimo, da je ljubezen združljiva z nasiljem. To je huda skrajnost in to je tudi zelo žalostno. Skrajnost je govoriti, da imamo radi živali, ob tem pa še naprej jesti njihove trupe in izločke.«

• Se ti je kakšen dogodek nasilja nad živalico še posebej vtisnil v spomin?

Vedno znova me stisne pri srcu, ko na cesti zagledam kamion, ki pelje živali v klavnico. Ker imamo v Škofji Loki klavnico skoraj v centru mesta, ne moreš preslišati krikov groze in tuljenja teh nemočnih bitij, ko jih strpajo na tekoči trak smrti. Najbolj znan veganski aktivist Gary Yourofsky je v svojem legendarnem govoru, ki si ga lahko ogledate tudi na netu, dejal: »Kako bi se vi počutili, če bi na dan vašega rojstva nekdo že načrtoval dan vaše usmrtitve? Tako je biti krava, pujs, kokoš ali puran na tem planetu. Živali nam niso storile niti ene same stvari, zaradi katere bi si zaslužile srd in krutost, ki jim ju namenjamo.« Filozofija veganske prehrane je v bistvu izredno preprosta: zakaj bi namerno škodoval živalim, če lahko normalno in zdravo živiš brez njihovih trupel in izločkov?

• Si uspel koga nagovoriti na veganstvo ali si raje tiho in si s svojimi dejanji le zgled?

Če pride do takšne situacije v družbi, vedno ponosno povem, da sem vegan. Včasih koga potem več zanima o tem in seveda mu z veseljem podam osnovne informacije. Tudi če mi kdo tarna, da je bolan ali da so njegovi  bližnji bolni, na kratko povem, da bi mu lahko veganska prehrana pomagala. Nikoli pa nikogar več ne prepričujem ali se celo prepiram, kot sem počel v prvih letih vegetarijanstva. Vsak dobi toliko informacij, kolikor jih je v danem trenutku pripravljen sprejeti. V zadnjih letih sem sicer najbolj ‘glasen’ na facebooku, kjer praktično vsak dan objavim nekaj o veganstvu. Še pred nekaj leti je bilo veliko negativnih komentarjev pod mojimi objavami oz. klasičnih pomislekov, v stilu: »Vegani ste samo za v pisarne, za fizično delo pa rabiš klobaso.« Danes skoraj ni več ugovorov, morda je še najbolj pogost tisti, da tudi rastline boli, ko jih ‘koljemo’.

“Skrajnost je spodbujati otroke k ljubezni do živali, ob tem pa jih učiti, da lahko tiste, ki jih imajo radi, tudi prizadenejo. // Skrajnost je govoriti, da imamo radi živali, ob tem pa še naprej jesti njihove trupe in izločke.”

• Kako, po čem veš, da je veganstvo tisto pravo?

Glede na to, da je tale intervju v predvolilnem času, bom uporabil podoben žargon: Glas za veganstvo je tako glas razuma, kot glas srca. Za glasom razuma stoji tisoče in tisoče raziskav, ki dokazujejo, da so vegani bistveno bolj zdravi kot vsejedi ali vegetarijanci in imajo daljšo življenjsko dobo. Glas srca pa nam pravi, da živali pogledamo v oči in takrat lahko ugotovimo, da ta bitja niso na tem planetu za to, da jih izkoriščamo, mučimo in na koncu umorimo za svoje kulinarične užitke. Živali želijo z nami biti v prijateljskem odnosu in če bi znale govoriti, bi nam rekle: Prosim, prenehajte z vojno proti nam!

• Ti je veganstvo prineslo kakšne koristi?

Delovanje na rastlinski pogon ima ogromno koristi. Pri sebi med drugim opažam hitrejšo regeneracijo po fizičnih naporih. Včasih sem dolgo časa imel t.i. ‘muskelfibr’, danes se mišice po večurnih športnih aktivnosti bistveno hitreje obnovijo.

• Če bi ti zdravnik rekel, da za zdravje nujno moraš jesti meso, mleko in/ali jajca, kako bi reagiral? Bi jedel?

Zdravniki niso strokovnjaki za prehrano, saj na medicinskih fakultetah ne učijo znanosti o prehrani. Prebral bi mu odlomek iz spletne strani Slovenskega veganskega društva: »Veganska prehrana je izredno dobro raziskana in znanstveni konsenz (ki je najvišji status znanstvenega stališča) lepo povzame stališče največjih prehranskih organizacij v svetu: “Pravilno sestavljena vegetarijanska in veganska prehrana je primerna in zdrava za vse stopnje človekovega razvoja, vključno z dojenjem, nosečnostjo, otroštvom, za starostnike, športnike in fizične delavce. Ima številne prednosti, kot je manjša pojavnost raka, bolezni srca in ožilja, diabetesa tipa II, manjša pojavnost povišanega krvnega tlaka in telesne teže itd.” Kar zadeva stroko torej ni nobenega dvoma o primernosti veganstva, tako za otroke kot odrasle, za fizične delavce ali športnike. Zakaj nekateri iz tako imenovane slovenske stroke tako očitno nasprotujejo znanstveno dokazanim stališčem? Razlog leži predvsem v nepoznavanju znanstvenih študij in v osebnih predsodkih oz. ideologiji. Posledica njihove ideologije pa je izredno pristransko primerjanje veganske prehrane z njim ljubimi prehranskimi načini.«

“Vedno znova me stisne pri srcu, ko na cesti zagledam kamion, ki pelje živali v klavnico. Ker imamo v Škofji Loki klavnico skoraj v centru mesta, ne moreš preslišati krikov groze in tuljenja teh nemočnih bitij, ko jih strpajo na tekoči trak smrti.”

• Katero jed najraje pripraviš? S čem se hraniš, katera je tvoja najljubša jed?
  

Vrsto let sem delal in živel na štajerski kmetiji znanega slovenskega vegana in kmetovalca Stanka Valpatiča, ki se ukvarja z miroljubnim kmetijstvom. Tam mi je prirastla k srcu preprosta kmečka prehrana s proseno, ajdovo kašo, žganci, krompirjem, fižolom, bobom, zeljem, zeliščnimi namazi, bučami, piro, itd. Ta hrana je še danes osnova mojega jedilnika. Pogosto si pripravljam tudi smutije z bananami in zelenjem (včasih naenkrat kupim tudi po 40 kilogramov banan, ki počasi zorijo). Če bi že moral izbrati samo eno najbolj priljubljeno vegansko jed, bi se odločil za prebranec.

• Kako gledaš na veganstvo danes in pred recimo 20 leti, lahko potegneš kakšno vzporednico?

Pred dvajsetimi leti so bile redke restavracije, kjer si v meniju našel posebno rubriko z vegetarijanskimi jedmi. Danes imajo praktično v vseh gostilnah že vegi ponudbo, verjamem pa, da bo čez deset let že skoraj vsaka restavracija imela posebno ponudbo z veganskimi jedmi. Ker je povpraševanje po veganskih kosilih in večerjah vedno večje.

• Imaš za nas kakšno zanimivo zgodbo iz kakšnega lokala, restavracije?

Pred dvema letoma smo v podjetju imeli prednovoletno zabavo v znani gostilni v okoli Škofje Loke. Ko smo naročali, sem šefici kuhinje rekel, da sem vegan in bi namesto mesa jedel sejtan. Čudno me je pogledala in priznala, da prvič sliši za sejtan. Na srečo je takšno nepoznavanje klasičnih oz. priljubljenih veganskih jedi pri gostilniškem osebju vedno manjše.

• Kaj ti pomeni veganstvo?

Filozofijo veganstva bi lahko povzel v zlatem pravilu: »Kar ne želiš, da tebi storijo, tega tudi ti drugim ne stori«. Jaz vidim veganstvo tudi kot eno od stopnic pri osebnem in duhovnem razvoju. Če mi nekdo reče, da se že 30 let ukvarja z duhovno rastjo, pa kljub temu še vedno na veliko uživa meso, mleko, jajca, sir, potem je, po mojem mnenju, s takšno osebno rastjo nekaj hudo narobe. Del duhovnosti je namreč tudi pomoč in sočutje do najbolj ranljivih bitij, kot so živali. Toda, po drugi strani je potrebno opozoriti, da smo tudi vegani krvavi pod kožo in se spopadamo s podobnimi osebnimi težavami, kot vsi ljudje.

“Oboževal sem pice, ki so bile bogato obležene s to lepljivo rumeno packarijo. Mnogi vegetarijanci, ki se temu smrdljivemu izdelku (tudi sam sem imel neprijetne vonjave po zaužitju sira) še vedno težko odrečejo, bodo vedeli o čem govorim. // Čeprav imajo ljudje radi sir, jim sir ne vrača ljubezni. Prej ko bodo uvideli to, prej bodo premagali svoje težave s težo ali zdravjem.”

• Lahko razložiš?

Tudi med vegani boste našli ljudi, ki imajo čudne nazore. Nekateri med njimi celo podpirajo množične morilce, kot so bili Tito, Che Guevara, Mohamed in podobni tirani. Gre za veliko neskladje: po eni strani se ti vegani zavzemajo za pravice živali, po drugi strani pa poveličujejo ljudi, ki so najbolj grobo kršili in teptali človekove pravice. Z drugimi besedami: nekateri med vegani, ki so jasno, proti testiranjem na živali, so hkrati za nadaljevanje povsem zgrešenega in krvavega družbenega eksperimenta na ljudeh, ki se mu reče socializem oz. komunizem. V tem eksperimentu so kot svojevrstne laboratorijske živali prisilno sodelovali ali še sodelujeta približno dve milijardi ljudi in je terjal dvestomilijonski krvni davek.

• Obstaja možnost povratka med vegetarijance ali celo mesojedce?

Ne. Veganstvo ima toliko pozitivnih učinkov, da ne vidim prav nobenega smisla v povratku med vegetarijance ali vsejedce. Omenil sem že zdravstveni in etični vidik, toda ne smemo pozabiti tudi na okolje. Najbolj zamolčani vzrok uničevanja planeta oz. največja grožnja za človeštvo je – množična živinoreja. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je že leta 2006 objavila poročilo, v katerem pravi, da je živinoreja največja nevarnost za okolje, saj ustvarja več toplogrednih plinov kot celoten svetovni promet in je glavni vzrok degradacija zemlje in vode. 90% uničenja tropskih  deževnih gozdov je posledica masovne živinoreje.

• Grozljivi podatki, ki zaradi profita obstajajo skrbno skriti pred očmi javnosti …

Seveda. Pa to še ni vse. Proizvodnja mesa in mleka je kriva za 85 % erozije tal – to je 24 milijard ton letno. Samo za proizvodnjo enega velikega zrezka se v celotnem procesu porabi okoli 10.000 litrov vode. Vsak človek, ki uživa hrano živalskega izvora, ni samo soodgovoren za okoljsko škodo in klimatsko katastrofo, pač pa tudi za lakoto v tretjem svetu. Živina bogatih držav poje večino rastlin iz revnih držav.

“Ko je ulovil ribo, mi jo je vso krvavo izročil in rekel naj jo do konca ubijem tako, da jo treščim s kamenjem po glavi. Ko sem pogledal ribi v oči, tega enostavno nisem mogel narediti.”

• Imaš kakšno domačo živalico?

Imam črnega mačkona Tila. Seveda ga hranim tudi z mesnimi briketi, ker so mački mesojeda bitja. Toda Til obožuje tudi veganske namaze, sploh če mu jih ponudiš na prstu. Uživa celo sejtan, tako da bi lahko znani rek – kakršen gospodar, takšen pes! – uporabili tudi pri teh malih zverinicah, torej – kakršen gospodar, takšen maček!

• Koga izmed slovenskih veganov bi ti predlagal za naslednjega intervjuvanca?

Predlagam intervju s Stankom Valpatičem, dolgoletnim veganom, predsednikom Društva za osvoboditev živali in njihove pravice in kmetovalcem, ki se ukvarja z miroljubnim kmetijstvom.

(Foto naslovnica: Na domačiji Koki v Slovenskih Goricah, kjer skrbijo za rešene rejne živali.)

Povezave:

• Založba Planet

Galerija: