IntervjujiVegan

JAGODA TKALEC: “Če še kdo kupuje mleko od Ljubljanskih mlekarn, no, tja gre tisto mleko od tepenih krav. Pa ne s palico. S kolom.”

Še ena veganka, katero predstavljamo kot inspiracijo in navdih vsem, ki bi radi zaživeli vegansko, pa nimate dovolj moči, volje ali le znanja. Ne skrbite, potrebno je le narediti korak naprej, pozabiti stare okuse in navade ter zaživeti ‘iz nule’. Tako, kot so to naredili že številni in iz dneva v dan jih je več. Ena takih, ki je tudi naredila tak korak, in to že kar nekaj let nazaj, je tudi 21-letna Jagoda Tkalec, študentka 2. letnika fakultete za družbene vede, smer politologija – obramboslovje. Zaradi študija in hobija je razpeta na več koncev, zato se rada poheca, da je njen dom vsepovsod. Prihaja sicer iz Celja, ‘dovolj’ pa jo je tudi v Ljubljani, pa v Lučah, Mariboru, Sečovljah … pa tudi v Munchnu, Plznu. Kamor jo zanese pot ali kjer je pač tekma. Tekma? Aja, Jagoda se ukvarja s streljanjem. Odlična je. Večkratna državna prvakinja … Bravo, Jagoda! Veganka, kakopak …

  • Jagoda, za 21-letnico deluješ zelo zrelo, razgledano … Kako bi se opisala, kdo je Jagoda v nekaj besedah?

Opisala bi se kot mlado žensko, ki si veliko prizadeva, da bi bila boljša in da bi bili posledično boljši tudi drugi okrog nje. Na vseh področjih.

  • Po čem si (prepo)zna(v)na, po čem te poznajo prijatelji, someščani, morda Slovenci??

Največkrat sem prepoznana po svoji primarni prostočasni dejavnosti, mojem športu, streljanju z zračno in malokalibrsko pištolo. Veliko ljudi me pozna tudi kot odprto, smešno, razgledano. Nekateri me poznajo zaradi glasbe, drugi zaradi študija, spet tretji zaradi mojega kuhanja, četrti me poznajo kot vegansko militantko ali aktivistko ali pa le ljubiteljico rejnih živali. Veliko ljudi se me zelo lahko spomni, četudi me niso dostikrat videli … no, predvsem zaradi imena in barve las.

“Želim si nekoč posvojiti/rešiti kravo ali več krav (so družabna bitja), ampak zaenkrat ne vidim, kako bi bilo to izvedljivo. Za tak podvig bi potrebovala veliko prostora, hlev, pašnik …”
  • Hobi je, torej, verjetno, streljanje. Še kaj?

Ha. Preveč stvari. Večinoma res treniram streljanje … Sicer pa še tečem, igram košarko, sama se učim umetnostno drsati, pojem, igram inštrumente, s katerimi pridem v stik (vse, samo, da ni frajtonarica ali pa pihalo), klavirska harmonika in panove piščali (to še nekako gre), pasivno se učim ruščino, delam svoj veganski camembert (sir), kuham, se družim z ljudmi in živalmi, zaidem tudi v hribe. Zadnje čase se učim veliko o veganski prehrani, pa tudi nabiram koprive za domač čaj, čakam pa, da se začne sezona vršičkov, da naredim še sirup – ne zase, ker nisem nič kaj prehlajena ali bolna.

  • Si pa zelo vsestranska, a ti sploh ostane čas za ljubezen? Samska, poročena?

Nisem ne poročena in ne samska. Za poroko sem premlada, za samski stan pa prestara.

  • Veganka si od …?

Ne vem točnega datuma. Sem si ga kar določila, ker se ne spomnim, kdaj sem začela. Takrat še nisem vedela, da se praznuje te obletnice. Pač si vegan in to je to. Ampak potem pa vse zanima – pa od kdaj si to, pa kako to, pa veganiversary gor in dol… Hm. Leto: 2016, umetno določen datum: 1. junij.

  • Vegetarijanka pa si od …?

Sem ena tistih redkih veganov, ki niso nikoli bili vegetarijanci in še ene bolj redke skupine, ko se je preskok na veganstvo zgodil čez noč.

  • Kaj je bil pri tebi razlog za veganstvo?

Na začetku je bil razlog bolj etika. Ampak, če sešteješ vse to skupaj, je zdravje sploh tisto, ki šteje. Skrb za okolje se mi prav tako zdi izredno pomembna, ker veganstvo sega preko mej tega, kar sem lahko za okolje naredila včasih. Praktično nič v primerjavi zdaj.

“V družini ni nihče ne vegan in ne vegetarijanec. Menijo, da je to omejevanje samega sebe. Hkrati, pa imamo tri »ketožerce«. Zanimivo.”
  • Se ti je kakšen dogodek nasilja nad živalico – iz mladosti ali danes – še posebej vtisnil v spomin?

Koline in pretepanje krav mlekaric v Zgornji Savinjski dolini. Če še kdo kupuje mleko od Ljubljanskih mlekarn, no, tja gre tisto mleko od tepenih krav. Pa ne s palico. S kolom. Najbolj bizarno pa je, da se povsod ve, sosedi vedo, kaj se dela. Ampak, to je rejna žival, lastnina, nimaš kaj gledati in komentirati, kako se rokuje z njo.

  • Je bil preskok težak, se je bilo težko odreči mesu? Morda mleku, siru, čokoladi, sladoledom? Jajcem? Medu?

Ničemur se mi ni bilo težko odreči. Sem pogrešala sladoled, ampak samo takrat, ko sem videla, da ga imajo drugi, ha, ha, nisem pa vedela, da obstaja neskončno verzij primernih za vegane in da si lahko odlično in celo zelo zdravo različico sladoleda naredim kar doma. Pa plesnive sire sem tudi pogrešala. Za navadne mi je bilo vseeno.

  • Kako so tvoje veganstvo sprejeli tvoji domači? Je v družini še kdo vegan?

V družini ni nihče ne vegan in ne vegetarijanec. Menijo, da je to omejevanje samega sebe. Hkrati, pa imamo tri »ketožerce«. Zanimivo.

  • Ti je veganstvo prineslo kakšne koristi?

Definitivno. Pomagalo mi je pri samozavesti, pri občutku, da ni nič narobe, če malo izstopaš, če imaš nenavadno mnenje. Ker imam zelo kreativen um, lahko rečem, da me zdaj ni strah podati kakšne res nenavadne izjave v veri, da je genialna ideja in včasih ljudje res verjamejo, da je.

“Ne nujno izpopolnjuje. Je pa tako, da sem našla svoj mir, svoje zdravje, nekaj, v čemer mi je udobno, zaradi česar sem zelo srečna in srečujem pozitivne ljudi.”
  • Morda tudi kaj v zvezi s fizično pripravljenostjo, glede na tvoje številne aktivnosti?

Kar se tiče fizične pripravljenosti tudi. Pred veganstvom sem bila prepričana, da je edina možnost za izgradnjo mišic velika konzumacija mesa, mleka, jajc. Ampak, to je zelo daleč od resnice. Tam je veliko preveč maščob, preveč kalorij, preveč železa … Dejansko je vse, kar si lahko skuhaš iz proteinoholiške prehrane, en zajeten rak na črevesju, če celo ne kje drugje po prebavnem traktu. In pa ne zelo dosti novih mišic. Zdaj vem, da se energija pridobiva iz polnovredne veganske prehrane, kjer se poje največ ogljikovih hidratov, ki ti dajo največ energije in hkrati na treningih ni treba kuriti maščob, ki si jih jedel, ampak ima telo čas, da gradi mišice in kuri stare maščobe, ki te mišice pokrivajo.

  • Se vidijo spremembe tudi na teži?

Spremembe se mi vidijo na telesu, na teži niti ne. Težka sem še vedno, a sem se v pasu pošteno zožala. Pa tudi mišice po celem telesu so večje in vedno bolj definirane.

  • Katero jed najraje pripraviš? Katera veganska jed ti je ‘top of the top’?

Ne morem reči, da imam najljubšo hrano. Definitivno pa obožujem svoje jutranje ovsene kosmiče z banano, oreščki, ogromno cimeta, datlji, arašidovim maslom iz celih arašidov. Potem ajda je zame nekaj najboljšega … jem jo v vseh možnih oblikah, barvah, sladko slano, sploh ni važno. Rada imam tudi testenine – ampak samo tagliatelle in fusille!

“Sem pogrešala sladoled, ampak samo takrat, ko sem videla, da ga imajo drugi, ha, ha, nisem pa vedela, da obstaja neskončno verzij primernih za vegane in da si lahko odlično in celo zelo zdravo različico sladoleda naredim kar doma.”
  • Lahko še malo specifiraš svoj izbor hrane?

Te dni se poskušam držati polnovredne veganske prehrane. Pomeni, da ne jem nič olja, nič ne pražim, niti ko dam zelenjavo v ponev, ne dam kapljice olja, ne jem nič, kar vsebuje niti kokosovo olje, ne jem sladkorja (pod to kategorijo spada tudi javorjev in agavin sirup, datlji so pa okej). Jem le polnozrnato moko, kadar jem zadeve, ki so iz moke. To naj bi bila najbolj zdrava različica veganske prehrane po treh vodilnih doktorjih – Dr. Campbellu, Dr. Gregerju in Dr. McDougalu.

  • Kaj pa na tekmah, ti uspe tudi tako jesti?

Ja, na tekmah ne jem tako, ker niti ni te možnosti, tu pa tam pojem tudi kaj na olju, kar mi speče mama za vikend. Sigurno nisem zgled tu, a se definitivno trudim.

  • Kako izgleda tvoj dan?

Če nimam tekme, me ves čas srbijo prsti, kaj bi počela. Če ne berem ali gledam kakega ruskega filma, potem sem na sprehodu, tečem, se družim s prijatelji, družino, kuham kaj dobrega za družino, sem zunaj v gozdu na sprehodu, igram košarko, kdaj pa kdaj poprimem za violončelo … Vedno je kaj za počet. Mi ne zmanjka idej.

  • Se ti je že kdaj kje zgodil kakšen zanimiv dogodek ob naročanju veganske hrane?

Zanimiv ne, morda prav žalosten. Bom omenila dva … Bila sem na Evropskem prvenstvu z malokalibrsko pištolo v Bakuju (Azerbaijan). Gremo zvečer v restavracijo, kjer imajo po naključju veganske testenine, potem bi pa mi še kaj sladkega. Bilo je grozno vroče, zato smo šli v slaščičarno, kjer so imeli ogroooomen izbor sladoleda. Izgledalo je super. In vprašam gospodično, ki prodaja sladoled: »Do you have anything without milk?« (Ali imate kaj brez mleka?) in ona ponosno: »Yes. Yes, yoghurt!« (Da. Imamo jogurtov sladoled!). In se nisem dala: »Do you realise yoghurt is made out of milk?« (Ali se zavedate, da je jogurt izdelan iz mleka?). Bila je čisto šokirana …

  • Ljudje očitno ne ‘registrirajo’, da je jogurt iz mleka … ali pa meso od živali. Hm … Drugi dogodek?

Naročujem pizzo na strelišču. »Margarita, no cheese, with funghi.« (Margarita brez sira, z gobicami.), natakar je bil malo zmeden »No cheese?« (Brez sira?), jaz pa: »Yes, because I love cows.« (Ja, ker imam rada krave.). Nakar on: »So, you want beef?« (Torej, bi radi govedino?).

“Pred veganstvom sem bila prepričana, da je edina možnost za izgradnjo mišic velika konzumacija mesa, mleka, jajc. Ampak, to je zelo daleč od resnice. Tam je veliko preveč maščob, preveč kalorij, preveč železa … Dejansko je vse, kar si lahko skuhaš iz proteinoholiške prehrane, en zajeten rak na črevesju, če celo ne kje drugje po prebavnem traktu. In pa ne zelo dosti novih mišic.”
  • Kaj naročiš v restavraciji, ki NIMA veganske hrane na meniju?

Poskušam najprej z ajdo in zelenjavo. Če tega ni, jem pizzo brez sira z gobami in tržaško omako. Če še tega ni, potem se najbrž nahajam sredi Azerbaijana in imam dve opciji: imajo ali lečino juho, ki je čisto po pomoti veganska in prav odlična, ali pa en poceni taksi do prve trgovine.

  • Si pozorna na olje, da se tvoja hrana ne peče v istem, kot se je pred tem meso??

Če naročam krompirčke, nisem pozorna, v katerem olju se peče, ker se velikokrat ne v istem in stvar bi se zelo verjetno okusila. Prav tako pečem doma na ponvi, kjer se je včeraj pripravljalo meso in kupujem v trgovini, kjer tudi prodajajo meso. Me pa definitivno motijo vse tri ideje.

  • Lahko rečeš, da te veganstvo izpopolnjuje, da si z veganstvom dosegla smisel življenja in zakaj?

Ne nujno izpopolnjuje. Izpopolnjujejo me druge stvari. Je pa tako, da sem našla svoj mir, svoje zdravje, nekaj, v čemer mi je udobno, zaradi česar sem zelo srečna in srečujem pozitivne ljudi.

“Skrb za okolje se mi prav tako zdi izredno pomembna, ker veganstvo sega preko mej tega, kar sem lahko za okolje naredila včasih. Praktično nič v primerjavi zdaj.”
  • Obstaja možnost povratka med vegetarijance ali celo mesojedce? Zakaj ja oz zakaj ne?

Ni šans. V Bakuju (in še kje) sem si dokazala, da sem raje lačna, kot pa da jem kaj z mlekom ali mesom. Ne, ker mi psiha ne pusti. Po vsej verjetnosti bi mi bilo zelo slabo že samo ob misli, koga ali kaj (tekočino iz kravjih vimen) sem pojedla, kaj šele tisti občutki, ki sem jih imela včasih, ko sem se najedla, ko imaš dejansko težek želodec.

  • Imaš kakšno domačo živalico? Imata kakšen poseben ritual, obred, navado?

Imam mačko, Malino. Ko pridem domov v Celje, jo obvezno pozdravim in sedem na tla, da lahko z mojega kolena od veselja dela prevale. Smešna in nagajiva je. Pa prodala bi se za košček nori alg (tiste suhe alge, za delanje sušija).

  • Si želiš še kakšne živalice?

Želim si nekoč posvojiti/rešiti kravo ali več krav (so družabna bitja), ampak zaenkrat ne vidim, kako bi bilo to izvedljivo. Za tak podvig bi potrebovala veliko prostora, hlev, pašnik …

  • Koga (izmed slovenskih veganov, vegetarijancev ali presnojedcev) bi ti želela bolje spoznati oz. izvedeti njegovo zgodbo in bi ga zato predlagala za naslednjega intervjuvanca?

Bolje bi si želela spoznati Amy Smith. No, ni ji tako ime, tako je na facebooku. Všeč mi je, ker je zaradi nje cela družina (in fant) preskočila na veganstvo. Predlagam tudi Aleša Seliča. On mi je tak – na pogled običajen moški, ko ga pa spoznaš, pa ugotoviš, kako dobra dušica je. In to je, zame vsaj, zelo lepo videti. Ne vem, če smo že kaj intervjuvali po Celju, no, ona dva sta iz tistega konca.

“Pomeni, da ne jem nič olja, nič ne pražim, niti ko dam zelenjavo v ponev, ne dam kapljice olja, ne jem nič, kar vsebuje niti kokosovo olje, ne jem sladkorja. Jem le polnozrnato moko, kadar jem zadeve, ki so iz moke. To naj bi bila najbolj zdrava različica veganske prehrane po treh vodilnih doktorjih – Dr. Campbellu, Dr. Gregerju in Dr. McDougalu.”
  • Kakšen je tvoj življenjski moto?

Ne bi mogla reči, da imam moto. Imam tri besede, ki me pomirijo, ki me motivirajo, ki me inspirirajo, me učijo in so hkrati ključ do uspeha. Jih pa ne bom povedala, ker se smešno sliši in v kolikor bralec ni strelec, mu ne bo jasno, o čem je govora. V kolikor pa je strelec, se bo pa spraševal, kako je lahko »samo to« tako pomembno.

  • Kaj želiš sporočiti ljudem (bodisi vsejedcem, bodisi veganom)?

Odprite se, ne bojte se in delajte tisto, kar vam je pomembno.

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE