IntervjujiRevija 5D

Boštjan Kojc: »Pozabljene pravice ustvarjajo vdane nebogljenčke mehkih hrbtenic.«

Glede na trenutne razmere v državi (ki se še zaostrujejo) oziroma na ozemlju, kjer živimo Slovenci, nekateri že nekaj časa resno razmišljajo o možnosti izstopa iz sistema, ki nas v omenjene razmere prisiljuje, in o življenju v samostojni skupnosti. Ali ljudje sploh imamo to možnost, da živimo na planetu Zemlja legalno, ne da bi bili dolžni upoštevati pravila, ki nam jih vsiljuje vlada? O tem smo na kratko govorili z Boštjanom Kojcem iz Maribora, ki o tej opciji pripravlja celo knjigo s pomenljivim naslovom »Človek v PRAVU«. Knjiga izide v kratkem, do takrat pa poglejmo, za kaj sploh gre.

  • Gospod Kojc, kako bi se na kratko predstavili?

Boštjan iz rodu Kojc sem bil spočet na zimski obrat leta pravega časa 7480, kjer se srečujeta slavni starodavni deželi svobodnih ljudi Štajerska in Koroška. Ker sem živ od svojega spočetja, štejem enainpetdeset let. Sem rodovni starešina, tukaj in zdaj, svojepravden avtor, svoja spoznanja pa sem zapisal v knjigi „človek v PRAVU“, ki razkriva pravo kot to, kar je, prevara.

  • Greva k stvari, kdo naj razmišlja o izstopu iz sistema in čemu naj bi sploh kdo razmišljal o tem?

O tem naj razmisli vsak, ki čuti simptome-slabega-gospodarjenja lastnikov-oseb, trgovcev z živenjem. Torej, o tem naj razmišlja tisti, ki ve, da je nekaj oz. vse tako hudo narobe, da ni za vzdržati. Tudi tisti, ki se zaveda, da oseba ni človek niti ni svobodna, kaj šele suverena v svojih odločitvah in hrepenenjih. Torej tisti, ki ne le sumi, ampak ve, da so pristojnosti korporacije nad živim človekom brez veljavne pogodbe nemogoče. V glavnem gre za ljudi, ki že nekaj vedo in se s svojim stavom ne postavljajo v neposredno nevarnost. Ljudje, ki so dokazali svojo kapaciteto samostojnega etičnega razsojanja in odločanja, s tem, da so napisali izjavo, da so živi ljudje. Predvsem bi rad videl tiste, ki si želijo prevzeti skrbništvo za zemljo in se iti samooskrbo z vodo, hrano, energijo in zdravo oskrbo skozi dobre, etične prakse. Taki naj prvi izkoristijo védenje in se povežejo v skupnosti. Ne le kmetje/pridelovalci hrane, ampak ljudje raznolikih znanj, od električarja, kuharja, vodovodarja, mehanika, zdravitelja, oskrbnic … do mojstra obreda.

  • Kaj je v tem sistemu narobe in kaj je lahko boljša izbira?

Če dovolite, ne bi govoril o simptomih, ampak o vzrokih in rešitvah. V sistemu je najbolj narobe to, da je družba ljudi tako zelo ranljiva oz. dovzetna za mikavnost tako imenovanih grehov, ki jih sistem neusmiljeno reklamira v nove normalnosti. Ko se oglašuje najnizkotnejše vzgibe in odklonska obnašanja, takrat ljudem skrb za vrednostno lestvico upada. Vrednote se pozablja in s tem tudi zavedanje o dedovanih pravicah. Pozabljene pravice pa ustvarjajo vdane nebogljenčke mehkih hrbtenic. S pozabo se izgubljata polet in želja po lastni upravičeni svobodi. Ni prav, da pozabljamo svojo odgovornost za lastno polno in neomejevano častivredno živenje.

  • Kaj je lahko boljša izbira?

Da prekinemo s sistemom, ki nam omejuje vse svoboščine, krade ves naš čas in celo tla pod nogami. Nujno moramo izkoristiti to, da imamo Slovenci posebno obliko pra-prava in pra-pravic, ki jih moramo na vsak način ohraniti. Zato, ker lahko dokažemo, da so naši slavni pra-predniki, tvorci misli, zapisanih že v prvih vedah in še pred tem v dravidskih jezikih, zares naši, se lahko sklicujemo na pravico in omiko našega pra-rodu Slovenov. Naša Stara-pravda je skoraj pozabljeno izročilo prave ljudovlade in omike. Poudarjam, ne demokracije in kulture, ampak sozvočja ljudovlade in omike. Naše je, le sebe moramo na novo prilagoditi odkritemu skritemu vedenju.

  • Omeniva za sedaj le še knjigo. Kaj odkriva, kaj je njen namen?

Da bi širil krog opolnomočenih posameznikov, v knjigi ponujam človeku veliko védenja. Človeku, ki potrebuje védenje, da bi se ubranil posilstva sistema, in védenje, ki mu pomaga zaživeti čim bolj svobodno in lahko začne sanjati, da bo suveren. Želim si, da bi kmalu veliko ljudi zaupalo v smiselnost sodelovanja v skupnosti svobodnih ljudi. Ti ljudje imajo možnost to tudi doživeti ter uživati varnost in obilje, ki ju bodo s soljudmi ustvarjali.

 

Boštjan Kojc: »Ljudje, pripravite se. Hudo bo!«
(Zapis na FB)
»Veliko ljudi je odvisnih od službe za preživetje. Malo je tistih, ki so samooskrbni. Zaenkrat.
Glede na to, da so službe vse bolj pogojevane s cepljenjem in testiranjem, je večina neposredno podvržena terorju državnih odlokov. Seveda to vpliva tudi na vse ostale. Pa sploh ne govorim o izpostavljanju zdravstvenim zapletom, le o tem, kaj bomo jedli, kako se bomo gibali in kje bomo spali.
Le tistim, ki jim je jasno, da je nujno razmišljati in načrtovati poti za izogibanje nasilju in ustvarjanju lastne neodvisne blaginje, se lahko zgodi, da bomo varni in svobodni. Groza bo gledati trpeče v svojem okolju. Še posebej tiste dobre, a nesposobne se braniti ali si zagotoviti varno zavetje v naravnem pravu. Hudo se bo soočiti tudi z mnogimi nizkotnimi konformisti, ki se pojavijo zmeraj v izrednih razmerah in so pripravljeni uničevati vse, ki se ne podrejajo.
Ljudje, pripravite se. Hudo bo.«

 

Članek je bil objavljen v 1. številki Revije 5D!

 

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE