Blaž Filipič: “Pogoj PCT nima trdne strokovne podlage in PCR test ni ustrezen za diagnostiko.”

Blaž Filipič prihaja iz Komende in je po izobrazbi univerzitetni diplomirani biotehnolog. Po končanem univerzitetnem študiju biotehnologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani se je za kratek čas zaposlil v enem od večjih farmacevtskih podjetij v Sloveniji. Po nekaj mesecih je ugotovil, da mu ta tip dela niti najmanj ne ustreza, zato se je podal na samostojno podjetniško pot. Začetek je bil težak, saj je jasno vedel le, česa si ne želi početi, ni pa še imel jasne predstave, s čim točno si bo služil kruh. O tistem obdobju pove: “Med preizkušanjem različnih poslovnih idej se je name obrnil prijatelj, s katerim že vrsto let skupaj trenirava karate, in izrazil željo, da njegovega najstarejšega sina inštruiram matematiko. Učenje je obrodilo dobre rezultate in postopno sem se začel vse bolj usmerjati k poučevanju.” Blaž Filipič nam je s poglobljenega strokovnega vidika razložil tudi nekatere manj znane aspekte kovid ukrepov, ki se postopno uvajajo v zadnjem letu in pol.

• Blaž, pravite, da ste se usmerili k poučevanju. S čim točno se ukvarjate?

Pred nekaj leti sem odprl Učni center Prem, v katerem sedaj poučujem matematiko, fiziko in kemijo za osnovno in srednjo šolo ter gimnazijo. Z ženo Špelo, ki je sicer zaposlena kot učiteljica v osnovni šoli, sedaj postopno razširjava paleto predmetov in intenzivno postavljava sistem, ki bo v podporo vsem, ki so se ali se še bodo odločili za šolanje na domu. Učenje v učilnici sem bil lani zaradi epidemije primoran začasno preseliti na splet. Metodo učenja na daljavo sem v dobrem letu tako izpopolnil, da je v nekaterih pogledih že povsem primerljiva poučevanju v živo. Ima sicer svoje pomanjkljivosti, a tudi veliko prednosti, ki so se v tem koronskem času pokazale kot zelo dragocene.

• Po izobrazbi ste univerzitetni diplomirani biotehnolog, kar pomeni, da imate bazično znanje o različnih organizmih in bioloških procesih, ki potekajo znotraj njih. S čim natančno se pravzaprav ukvarja biotehnologija?

Biotehnologija je interdisciplinarna veda, ki združuje zlasti znanje biologije, kemije in tehnologije. V praksi moderna biotehnologija zajema različne tehnologije in molekularne metode, ki omogočajo proizvodnjo mnogih bioloških produktov. Temelji na uporabi bioloških sistemov živih organizmov ali njihovih delov (kot so geni ali encimi) oziroma uporablja njihove tkivne ali celične kulture. Srečamo jo v prehrambeni industriji (barvila, encimi, sladkorji …), medicini (cepiva, hormoni …), agronomiji (GSO poljščine, pesticidi …), energetiki (bioplin, bioetanol …), ekologiji (biološko čiščenje odpadkov …) in še marsikje. Z njeno pomočjo tudi pridobivajo nekatera biološka zdravila, pri čemer preko vstavitve določenega gena v celico proizvedejo želeno beljakovino, ki jo kasneje prečistijo in uporabijo kot aktivno učinkovino zdravila. Tak primer je proizvodnja človeškega inzulina s pomočjo bakterije E. Coli. V zadnjem času je biotehnologija stopila še korak dlje – na področje genskega spreminjanja živali. Z vnosom določenih genov na primer izboljšujejo rast živalim. Klasična in bolj tradicionalna biotehnologija pa obsega predvsem pripravo fermentiranih živilskih izdelkov.

• Glede na vašo izobrazbo in znanje bi lahko rekli, da imate globlje razumevanje trenutne kovid situacije. Kaj se pravzaprav v resnici dogaja, res razsaja smrtonosen virus ali gre za kaj drugega?

Če se najprej ustavimo pri virusu in bolezni: profesor medicine in epidemiologije na Univerzi Standford dr. John P. A. Ioannidis, ki je tudi v svetovnem merilu eden izmed najpogosteje citiranih znanstvenikov, je 26. marca 2021 v reviji European Journal of Clinical Investigation objavil, da je smrtnost Covid-19 le 1,5 %, torej v rangu sezonske gripe. Kar se tiče samega virusa SARS-CoV-2, je Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani v odločbi z dne 30. novembra 2020 zapisala, da ne razpolaga z znanstvenimi dokazi o izolaciji SARS-CoV-2 virusa v skladu s Kochovimi postulati in študijami, ki bi dokazale vzročno zvezo med tem virusom in domnevno nalezljivo boleznijo Covid-19. Molekularna biologinja dr. Jerneja Tomšič v zborniku Koronska kriza pod drobnogledom empirične znanosti piše o tem, da gre pri dotičnem virusu zgolj za računalniški model, ki so ga preko sekvenciranja vzorca, v katerem je bilo veliko različnih RNK molekul (tudi iz človeških celic), s pomočjo računalniških programov na podlagi prekrivanja zaporedij in matematične verjetnosti zložili v »celoto«. O vprašljivi izolaciji virusov nasploh in o tem, da ni javno dostopnega podatka, ki bi potrjeval obstoj virusa SARS-CoV-2, pa je pisal tudi Gregor Knafelc, dr. dent. med., v 2. številki revije 5D maja 2021.

• Ima potemtakem pogoj PCT sploh trdno strokovno podlago?

Pogoj PCT nima trdne strokovne podlage. V bistvu gre le za mehko prisilo v cepljenje proti Covid-19, za katerega pa niti proizvajalci niti tisti, ki k cepljenju javno pozivajo, ne prevzemajo nikakršne odškodninske odgovornosti. To je več kot zaskrbljujoče, saj o varnosti in učinkovitosti cepiv poslušamo in beremo na skoraj vsakem koraku, celo na jumbo plakatih ob cesti. Ob tem je alarmantno, da zaradi pogoja PCT, ki ga postopno in vztrajno, korak za korakom razširjajo na vsa področja družbe, nekateri izgubljajo vse več pravic in osebne svobode. Vse bolj je ogrožena tudi eksistenca mnogih, ki so razumljivo previdni pri svoji odločitvi glede serijskega testiranja z invazivnimi testi ali cepljenja z eksperimentalnimi genskimi preparati. V medijih le izjemoma zasledimo znanstveno podkrepljena pojasnila v zvezi z ukrepi, pogosto pa poslušamo prazne obljube in pihanje na našo vest. V zadnjem času se pojavlja tudi nevarno spodbujanje nestrpnosti in diskreditacija ljudi, ki se sprašujejo o smiselnosti ukrepov in zahtevajo pravico do svobodne odločitve glede posegov v svoje telo.

• Kaj bi torej lahko rekli o varnosti in učinkovitosti cepiv?

Cepiva proti Covid-19, ki imajo samo pogojno dovoljenje za rabo v sili, so dejansko preparati, ki bolje ustrezajo definiciji genske terapije kot pa klasični definiciji cepiva. Nobeno trenutno cepivo proti Covid-19 namreč ne vsebuje viralnih antigenov, ampak gensko informacijo (DNA ali mRNA) za izdelovanje spike proteinov. Kljub temu, da nekateri po cepljenju nimajo nikakršnih neželenih učinkov, pa so bila cepiva do sedaj za številne prejemnike tudi usodna. Po podatkih Evropske agencije za zdravila (EMA) je uradno potrjenih že več kot 14.000 smrti in več kot 1,5 milijona poškodovanih po cepljenju proti Covid-19. Tako pri vektorskih kot mRNA cepivih obstaja tudi možnost za permanentno integracijo genskega zapisa za spike protein, ki je najbolj citotoksičen antigen SARS-CoV-2 virusa, v kromosome naših celic. O tem piše tudi dr. Žiga Zebec, raziskovalec na področju molekularne mikrobiologije, v že prej omenjenem zborniku.
Na zamolčane nevarnosti Covid-19 cepiv je javno opozarjal tudi mag. Vladimir Pirnat, dr. med., spec. int. med., čigar zapis o tem je bil objavljen v 1. številki revije 5D aprila 2021. O s cepivom povezanem pospeševanju bolezni (Vaccine associated enhancement of disease ali VAED) pa so 16. julija 2021 v članku, objavljenem na njihovi spletni strani www.slovenskizdravniki.si, obširno pisali v Iniciativi slovenskih zdravnikov.

• In, kot vemo, lahko tudi cepljeni prenašajo virus in zbolevajo …

Tako je, znano je tudi, da cepiva ne zagotavljajo absolutne zaščite pred boleznijo Covid-19, saj zbolevajo tudi cepljeni. Uradno poročilo PHE (Public Health England) navaja, da je bilo od 1. februarja do 2. avgusta 2021 med vsemi Covid-19 smrtmi kar 65 % cepljenih posameznikov. Cepljenje tudi ne preprečuje prenosa virusa SARS-CoV-2, kužnost cepljenih in necepljenih pa je enaka, kar je potrdila tudi aktualna predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in nekdanja vodja svetovalne skupine za Covid-19, prof. dr. Bojana Beović, katere izjavo o tem so 3. avgusta 2021 objavili v Žurnal24.

• Kaj pa PCR testi za ugotavljanje okuženosti z virusom?

PCR test, ki je s strani WHO priznan kot zlati standard za detekcijo virusa SARS-CoV-2, ni ustrezen. PCR je okrajšava za »Polymerase Chain Reaction« ali verižno reakcijo s polimerazo. S to molekularno metodo se pomnožuje dedni material (DNK). Gre za neke vrste molekularni kopirni stroj – torej v osnovi PCR ni namenjen diagnostiki. To je javno povedal tudi izumitelj PCR metode Kary Mullis, ki je za njeno odkritje leta 1993 dobil Nobelovo nagrado za kemijo. Pri diagnostiki SARS-CoV-2 virusa uporabljajo kvantitativno PCR analizo (qPCR) v realnem času (real-time PCR) ali t. i. »Corman – Drosten test«. Slednji ima pomanjkljivosti, zaradi katerih njegova diagnostika SARS-CoV-2 virusa ni dovolj zanesljiva. Poleg tega po navedbah dr. Žiga Zebca, ki je o tem testu napisal tudi strokovni članek v zborniku Koronska kriza pod drobnogledom empirične znanosti, qPCR test, ki se uporablja v Sloveniji, s strani proizvajalca sploh ni predviden za diagnostične namene.

• Je o tem mogoče že presojalo kakšno sodišče?

Da, o ustreznosti PCR testov je že presodilo portugalsko pritožbeno sodišče. V sodbi z dne 11. novembra 2020 je tako zapisano, da je v primerih, ko se opravi 35 amplifikacijskih ciklov ali več, verjetnost za lažno pozitivni rezultat kar 97 % ali več. V odločbi s strani Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani z dne 30. novembra 2020 je navedeno, da se je od začetka testiranja in tudi v času izdaje odločbe v Sloveniji pri diagnostiki uporabljalo 40 ciklov. Ni mi znano, da je danes kaj drugače. Kot neprimernega za diagnostiko je v »sodbi v imenu republike« 24. marca 2021 PCR test kot neprimernega za rabo v diagnostične namene proglasilo tudi Dunajsko upravno sodišče. Večino informacij, vezanih na PCR teste, sem po predhodnem dogovoru tudi že osebno posredoval nekaterim medijem in eni od največjih tiskovnih agencij v Sloveniji, ki mi je 29. aprila 2021 pisno potrdila prejem gradiva in sporočila, da nameravajo pripraviti novico v zvezi s tem v roku enega tedna. Tega do danes še niso storili. Naj omenim še, da sem ravno v teh dneh, ko je naša strokovna svetovalna skupina za Covid-19 glede na objavo v Delu z dne 14. avgusta 2021 ukinila teste na slino, ki jih sicer priznava Evropska komisija, zasledil članek v ugledni medicinski reviji The Lancet, objavljen 19. aprila 2021, z naslovom »Slina kot zlati standard vzorca za odkrivanje SARS-CoV-2«.

• Kaj pa zdravljenje bolezni Covid-19? Menda obstajajo učinkovita zdravila …

V zvezi z boleznijo Covid-19 se v strokovnih krogih omenja tudi različna zdravila. O enem izmed njih je aprila 2021 v Glasilu Zdravniške zbornice Slovenije (ISIS) in 10. aprila 2021 v Delu pisal prof. dr. Matjaž Zwitter, upokojeni zdravnik in predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Piše o generičnem in cenovno dostopnem zdravilu ivermektin, ki po njegovih besedah in besedah zdravnikov iz številnih držav lahko odigra pomembno vlogo tako pri preprečevanju okužb kot tudi zdravljenju Covid-19. Ivermektin ima tudi svojo slovensko spletno stran www.ivermektin.si. Sicer pa se pri zdravljenju Covid-19 uporabljajo tudi nekatera druga zdravila, na katera je med drugim v odličnem intervjuju na Televiziji AS z dne 16. maja 2021 (datum njihove objave na YouTube) opozoril Sebastijan Piberl, dr. med., specialist splošne medicine, urgentne medicine in kvantne medicine.

• Kako lahko vsak od nas pripomore k rešitvi nastale situacije, kaj predlagate, v čem vidite možne rešitve?

Najprej je vsak zase odgovoren, da razišče informacije o korona krizi do te mere, da bo njegov osebni občutek glede tega povsem jasen. Za pomoč pri razumevanju smo odgovorni tisti, ki imamo strokovno podlago, zaradi katere lahko sami raziščemo, kaj je res in kaj ni, ter znamo priti do verodostojnih informacij. Zato javno pozivam vse kolege biotehnologe, mikrobiologe, biologe in tudi druge strokovnjake, da ne zgolj verjamejo, ampak sami raziščejo, kaj se dogaja, in nato informirajo druge ter se po možnosti tudi javno opredelijo. Naj raziščejo informacije, ki so objavljene v tem članku, podane so na pladnju. Kot drugo je potrebno, da se informiramo v krogu svoje družine, prijateljev in znancev ter da pri tem širimo le informacije, ki so verodostojne, in da po možnosti tudi sami razumemo določeno ozadje in širino teh informacij. Kot tretje pa, da nato sami v praksi to tudi živimo in sprejemamo odločitve, ki v dani situaciji vodijo proti spremembi na bolje – tudi kadar je to težko. In četrto, da podpiramo aktivnosti vseh posameznikov in skupin, ki so naravnane v smeri ozaveščanja, odprtja medijskega prostora in si prizadevajo za ohranitev naših temeljnih pravic ter svobode.

Pripravila: Sara Zupan