AktualnoDružbeniIntervjuji

Zorko Zlatoper: “Življenje samo po sebi nima smisla, če (si) ga ne osmislite sami. Vi ste tisti, ki mu dajete smisel.”

Presna prehrana postaja čedalje bolj aktualna tudi na slovenskih tleh, saj jo čedalje več ljudi prepoznava kot tisto – ‘edino pravo’ za človeško telo. Eden takih je tudi 48-letni Primorec, doma iz Mosta na Soči, Zorko Zlatoper, športnik po srcu in duši, ki je tudi diplomiral na Fakulteti za šport, dandanes pa poučuje športno vzgojo na eni izmed srednjih šol. Ker je prehranjevanje s surovimi živili relativno neznano, smo z Zorkom spregovorili nekaj besed o njegovih prehranjevalnih navadah, kako mu uspeva živeti in preživeti, kako delati in delovati. Če je težko, kako na njegov način prehranjevanja gledajo drugi, kako se počuti, če je le-ta prehrana primerna za vsakogar in nenazadnje, koliko je prehranjevanje z živo hrano cenovno sprejemljivo. Pa še kaj …

  • Zorko, kdaj ste se začeli prehranjevati s surovo hrano, zakaj in kakšen je bil ta vaš prehod?

Na presno hrano sem postopoma prešel poleti 2023, torej bo kmalu minilo eno leto. Razlog je bil ta, da se vedno izobražujem in iščem koristne informacije, ki bodo pripomogle k boljšemu počutju in zdravju. Ko sem se enkrat povezal z ljudmi, ki živijo že leta in leta ta življenjski stil, sem videl dokaz, da je to mogoče in začel tudi sam eksperimentirati. V začetku sem si organiziral en dan v tednu, ko sem 100% jedel samo sadje, ostale dneve pa sem bil nekje na 80% sadnem deležu. Ker je bilo ravno poletje, ko je na voljo največ sveže surove hrane, in ker je v moji glavi odpadlo veliko starih programov in konceptov, nisem imel nekih težav, da poskusim … Še najbolj sem si vse skupaj kompliciral sam, saj sem želel narediti prehod preveč hitro in sem hotel biti že takoj od začetka 100% na presni … Velikokrat si nekaj preveč želimo, a življenje ima svoj ritem, ki je edini pravi. Ko to sprejmemo in začnemo zaupati v življenje, postane vse skupaj dosti lažje in tudi zabavno, v čemer je, nenazadnje, tudi pravi smisel.

Redna vsakodnevna vadba, kjer Zorko kot utež uporablja svoje telo.
  • Kako ste se prehranjevali pred tem, kako so na vaš prehod gledali družina in okolica? Ste imeli s kom kakšen konflikt, ste morda celo zamenjali družbo, kar se rado zgodi ob tako pomembnih spremembah?

Kot otrok sem jedel pač tisto, kar je bilo na mizi in se nisem nič kaj dosti spraševal. Spomnim se, da je že takrat veliko otrok jedlo kuhano večerjo, medtem ko je bilo v naši družini teplo le kosilo, ostalo pa so bile suhe malice. To mi je bilo všeč, saj sem od nekdaj oboževal sendviče. Ker pa sem že od nekdaj povezan tudi s športom, so se kmalu pojavile prve težave, npr. krči in bolečine v mišicah, posebej meča sem imel izpostavljena, ker sem treniral mali nogomet, zato sem vedel, da bo potrebno nekaj ukreniti. To je bilo slabih 20 let nazaj, nekje pri tridesetih … in že takrat nisem zaupal zdravnikom, zato sem se samodejno odločil za »alternativo«. Spoznal sem terapevta, ki je delal po metodi Zdenka Domančiča, kar me je popolnoma prevzelo, sploh zaradi dobrih rezultatov. Takrat mi je tudi svetoval, naj si preberem knjigo Proč s kuhinjskim loncem in jo tudi sem, vendar takrat očitno še nisem bil pripravljen na presno življenje … Morda je bolje rečeno, da sem si ga predstavljal drugače, kot ga poznam zdaj, hkrati je na prehod vplivalo tudi to, da sem bil kolektivno programiran.

  • Pa ste vseeno poskusili in kakšni so bili rezultati?

Ja, poskusil sem vnašati večje količine sadja, kar mi je takrat prineslo zelo dobro počutje in boljšo pripravljenost, in to z manj treninga. Moje telo ni bilo več tako zakisano. Izgubil sem tudi nekaj kilogramov, zato je predvsem mamo skrbelo, kaj se dogaja, veliko pa je bilo tudi opazk s strani drugih …, a moje počutje je bilo zelo dobro, kar je bilo zame najbolj pomembno. Ne bom rekel, da me opazke niso motile, sploh, ker si na začetku in še niti sam nisi tako siguren vase … In ko malo lebdiš, te lahko hitro spodnese. Mord je ravno zato trajalo še celih 10 let, da sem opustil meso in postal vegetarijanec, nato pa še vegan. A teh etiket si nisem nikoli nadeval … Poskušal sem se pač bolj zdravo prehranjevati in hkrati poslušati ter opazovati svoje telo. Prebral sem res ogromno knjig na to temo, vendar je šele nakup psa povzročil verižno reakcijo, da opustim tudi druga živila živalskega izvora, torej tudi mleko, mlečne izdelke, jajca, ribe. Poleg hrane in dela z energijo, naredil sem 1. in 2. stopnjo pri g. Domančiču, me je začela zanimati tudi duhovnost in kar naenkrat se mi je odprlo veliko vrat, saj s spreminjanjem svojih navad prideš do nekaterih spoznanj, ki so zares osvobajajoča.

Zaloga presne hrane za prihodnjih nekaj dni ali teden.
  • Pozabila sva povedati, kako je bilo s prijatelji?

V tem času je popolnoma normalno, da izgubiš večino starih prijateljev, ker te pač ne povezujejo več iste stvari. Vendar, ko odidejo stari, pridejo novi. Vedno pravim – vse je točno tako, kot mora biti – božansko in popolno.

  • Kje nabavljate hrano, koliko vas le-ta stane, je cenejša ali dražja, v primerjavi s ‘klasično’?

Hrano nabavljam v specializiranih trgovinah s sadjem in zelenjavo ter v večjih marketih. V sezoni dobim tudi veliko domačih dobrot od družine, sosedov in znancev, sam pa zaenkrat še nisem v fazi, da bi šel v samooskrbno smer, vendar o tem razmišljam, zato je tudi to možna bodoča realnost. Za razmišljanje v to smer me je navdušila knjiga Anastasija, ki jo je napisal Vladimir Megre in jo priporočam vsem. Čeprav jem omejeno, rad jem in pojem veliko, kar se pozna tudi na ceni. Po moje porabim približno enako ali celo malo več kot prej, ko sem bil večinoma na kosmičih. Sploh tropsko sadje ima abnormalno ceno, zato planiram v kratkem vsaj en mesec ‘tropov’, da okusim to obilje res raznovrstnega, poceni iz zrelega sadja.

Sprehod v naravi s svojima ljubljenčkoma.
  • Koliko ljudi v Sloveniji se – po vašem mnenju – prehranjuje s presno prehrano, koliko je veganov in koliko vsejedcev, v odstotkih?

Tako za presnojedce kot vegane ni natančnih podatkov, zato težko ocenim, ampak menim, da sodimo v 1%, vsaj kar se tiče ljudi, ki se presno prehranjujemo. Večina ljudi je še vedno na standardni prehrani, torej vsejedski, čeprav ljudje nismo narejeni za to. Hrana, ki je bila ustvarjena za človeka, je sadje, zelenjava in oreščki, vse ostalo je ‘men-made’ in v bistvu ni hrana, ampak samo nekaj, kar te drži pri življenju. V bistvu ima hrana, poleg naših pogledov in prepričanj, močan vpliv na staranje naših celic. Človek v osnovi namreč sploh ne potrebuje hrane in vode, dovolj je sonce, zrak ter gibanje in smeh … ter pozitivna naravnanost. Vendar, to je že druga, malce pretežka tema, čeprav obstaja veliko primerov, ki že prakticirajo takšen način življenja. Smisel je po moje v tem, da ljudje počasi in postopoma prehajamo na bolj lahko hrano in posledično na bolj lahko telo. Kot sem že omenil, pri življenju te obdrži že samo življenje samo na vodi, samo poslušati se je potrebno.

  • Kako se spomnite svojega prehoda? Zakaj – po vaše – velika večina ljudi še vedno vztraja na klasični prehrani?

Pri meni osebno je kuhanje kar avtomatsko odpadlo in sprva tega sploh nisem razumel, dojel. Šlo je za naraven proces, vsaj tako si razlagam. Hrana je človekov najmočnejši program, saj je v bistvu skoraj vsak dogodek povezan s hrano. Že nekaj generacij je tako in to je oblikovalo določene norme, katerih se večina še vedno trdno in slepo, nerazmišljajoče drži, medtem ko jih drugi ne sprejemamo več. Ljudje smo danes popolnoma navezani in celo odvisni od hrane, vendar se tega, na žalost, ne zavedamo in zato drvimo v bolezen in depresijo. Rešitev pa iščemo tam, kjer nam naredijo še več škode. Ni zaman ena najpomembnejših povedi danes – “človek, zbudi se”!

Stoja na rokah, velik izziv ne le za mišice, temveč tudi za glavo.
  • Nisva omenila družino, kako vaš način prehranjevanja sprejema družina?

Družini poskušam biti predvsem vzor, jim kazati smer. Na začetku sem jih še prepričeval, vendar sem ugotovil, da nima smisla. Vsak ima namreč drugačno pot in vsak si izbere svojo. Jaz sem tukaj samo toliko, da osvetlim cesto tistim, ki si to zares želijo. Z družino živimo sicer ločeno, imam dve hčeri in sem izredno ponosen na njiju. Sta čudoviti in od njiju se tudi jaz veliko naučim.

  • Kako uskladite službo in prehranjevanje? Koliko časa vam vzame priprava hrane in ali lahko opravljate tudi težja fizična dela, kar je ponavadi glavni izgovor vsejedcev, da lahko ostanejo na njihovi prehrani?

Težko je najti bolj enostaven način prehranjevanja, kot se prehranjevati presno. Sadje je namreč že samo po sebi pripravljeno za uporabo, ne potrebuje ničesar – niti soli niti ostalih začimb. Ne rabi kuhanja, ne rabi pečenja. Že v svoji surovi obliki diši, je lepo, lepo leže v roko in ima čaroben okus. Za piko na i je to edina hrana, ki hkrati razstruplja, nahrani in hidrira. Nobena druga hrana namreč ne prinaša teh učinkov, niti kuhana veganska ne, kaj šele vsejedska, ki zakisa in celo zastruplja telo. Glede na način prehranjevnja te večine ljudi se niti ne čudim, da je toliko ljudi bolnih, čudim se celo, da jih ni bolnih še veliko več. Z lahkoto zdržim vse napore, kot učitelj športne vzgoje pa lahko povem, da se mišice gradijo z vadbo, ne z uživanjem beljakovin. Te so le gradniki, ki zgradijo mišice, a le v primeru, če jih vi predhodno uporabljate, trenirate, sicer lahko pojeste na tone beljakovin, rastlinskih ali živalskih, pa ne boste imeli mišic.

Zorko Zlatoper: “Življenje samo po sebi nima smisla, če (si) ga ne osmislite sami. Vi ste tisti, ki mu dajete smisel.”
  • Kako je bilo pri vas glede mišic in teh omenjenih – težjih, fizičnih del oz. naporov?

Kar se tiče fizičnih del je tako, da v začetku, ko si na prehodu, zna biti za nekoga malo težje, ker zna doživljati simptome razstrupljanja. Zakaj? Ker smo, kot sem omenil, odvisniki od hrane in telo išče staro hrano, na katero je vajeno … Kasneje se telo na vse navadi, tudi na novo hrano, na novo, veliko kakovostnejšo vrsto goriva. Prebava je lažja, ne porabiš toliko energije, poleg tega se dosti hitreje regeneriraš. Sam sem vsak dan telesno aktiven, ukvarjam se s tenisom, plavam, sprehajam se v naravi, mišice pa krepim tudi s kalisteniko, tj neke vrste fitnesom s samim sabo, kjer je utež svoje lastno telo. Najcenejša in najboljša način rekreacije in dela na svojem telesu. Priporočam tudi to … Večina ljudi, ki vztraja na presni prehrani, in v tem ob zdravju prepozna oz najde tudi zabavo, si naredi življenje bolj srečno, mirno in zadovoljno. To pa je tudi smisel le-tega, mar ne?

  • Koliko in kaj pojeste v enem dnevu, ste vse dni in 100% na presni prehrani?

Trenutno dan običajno pričnem s sokom treh pomaranč, kamor dodam še nekaj olivnega olja ali pa ‘Balance olja Omega 3’. Gre za naraven izdelek, ki bi ga vsakomur priporočal, je res enkratna zadeva, ki uravnovesi oz. anulira vnetja v telesu. Nato si naredim npr. smuti iz banan, datljev in kumare ali špinače, kar velja za moje kosilo. Vmes pojem kakšno sezonsko sadje, popoldne pa je na vrsti bogata solata, ki je sestavljena iz različnih hranil, npr. iz avokada, paradižnika, kumar, fižola, orehov in podobno. Iz navedenega se vidi, da nisem 100% presen vsak dan, občasno namreč dodam v obrok ali solato kakšno kuhano živilo. Včasih si naredim tudi zelenjavno mineštro, občasno si pripravim ajdovo kašo, a v veliki večini so moj obroki, kot sem že povedal, surovi oz sadni.

Plavanje je eno od prijetnejših načinov rekreacije.
  • In kako sicer poteka oz mine vaš delovni dan?

Delovni dan mine načeloma tako, da najprej 4 ure poučujem športno vzgojo na srednji šoli, kjer sem namenoma zaposlen za ‘polovičko’, ostalo ‘polovičko’ pa naredim na tenisu kot teniški trener. V ‘prostem času’ izvajam terapije po metodi Zdenka Domančiča, sicer pa sem administrator ‘Whats-up skupine’, kjer se podobnomisleči ljudje s celega sveta povezujemo, se pogovarjamo, izmenjujemo mnenja in, nenazadnje, enkrat tedensko vsi skupaj postimo. Zadnja tri leta sodelujem tudi s podjetjem s Švedske, ki postavlja nov trend na področju prehranskih dodatkov, enega od teh sem omenil, da ga uporabljam ob jutranjem pomarančnem soku.

  • Lahko rečete, da vas sedanji način življenja in dela osrečuje, izpolnjuje?

Ja. Veliko časa sem razmišljal in tuhtal, kako bi si lahko organiziral delo od doma, in sicer na način, da bi bilo to preprosto, praktično in povezano z zdravjem, istočasno pa sem želel spremeniti sebe, pomagati ljudem in biti za to tudi pošteno nagrajen. Mislim, da lahko rečem, da sem zadovoljen, a bom svoje življenje seveda še naprej nadgrajeval. Od življenja sem želel – več, raziskoval sem samega sebe ter iskal predvsem resnico in svobodo. In kdor išče, ta tudi najde … Med »plandemijo« sem se odločil za to – novo zgodbo, o kateri danes govoriva. Piko na i je postavilo že omenjeno sodelovanje z globalno blagovno znamko za zdravje in dobro počutje iz Skandinavije, ki prodajajo pionirsko prehrano, ki je – na podlagi testov – prihodnost osebnega zdravja. Gre za resnično nov trend, ki bo, po moje, zamajal trg s prehranskimi dopolnili, saj na police prihaja marsikaj. Ponudba naših testov strankam je naše prodajno orodje številka ena. Vsi namreč želimo vedeti, ali je naše zdravje na dobri poti …, in ravno to ponujamo mi. Kdor v življenju ni ravno tam, kjer si želi biti, če si strasten do zdravja, če si odprt za nove ideje, potem je to mogoče priložnost tudi zate.

Uživanje na Obali v sonci in svežem zraku, nekaj za dušo in telo.
  • Kakšno je vaše sporočilo ali nasvet za konec?

Ne pozabite, da smo primarno vsi ljudje duhovna bitja s človeško izkušnjo in ne obratno. To pomeni, da smo neomejeni in večni, problem nastane le takrat, ko se poistovetimo z našim umom (egom) in telesom, ter ko razmišljamo o preteklosti ali prihodnosti. Mir je tukaj in zdaj, dostop do miru pa pride skozi počivanje v zavedanju, in ne skozi istovetenje s svojimi mislimi. Dobro je tudi vedeti, da življenje samo po sebi nima smisla, če (si) ga ne osmislite sami. Vi ste tisti, ki mu dajete smisel. Vsak posameznik je kreator svojega življenja in vsega okoli njega, vsak posameznik tvori in je univerzum. Skozi spoznavanje samega sebe odkrijte svoje potenciale in sposobnosti. V življenju ne čakajte na druge ljudi, ne iščite ‘rešitelje’ v drugih, temveč si sami začrtajte pot – in pogumno stopite nanjo. Če želite, vam lahko pri tem pomagam, saj je pot s podobno mislečimi ponavadi še veliko lepša, pa tudi za vse lažja. Povežimo se preko FB, preko maila zorkozlatoper@gmail.com ali pa preko telefona 041 373 863. Dobrodošli in srečno!

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE