Vse, kar rastlinojedci morajo vedeti o B12

Vitamin B12 ni zgolj zdravstveno eden najpomembnejših vitaminov, je zadnji in edini argument vsejedcev, da je rastlinsko prehranjevanje pomanjkljivo in celo nevarno. Po drugi strani ideologi veganstva in vegetarijanstva zamegljujejo in zmanjšujejo problematiko B12, kot da bi se bali priznati, da rastlinojedstvo nujno zahteva dodajanje B12 in tako priznati, da neuživanje hrane živalskega izvora ima kakšno pomanjkljivost.

Iskanje posamičnih primerov, ko so vegani brez B12 zdržali dolga leta, člankov o učinkoviti reabsorpciji in lastni produkciji B12, celo navajanje, da B12 vsebujejo nekatere rastline, pretiravanje o neučinkovitosti B12 iz hrane živalskega izvora (češ 40 % odraslih primanjkuje B12 in če se skoraj polovici človeštva nič ne zgodi, tudi tebi se ne bo) ipd. je nekorektno in nevarno. Zato že vrsto let opozarjam na dejstvo, da zgolj odpovedovanje hrani živalskega izvora še ne pomeni zdravega prehranjevanja in se zavzemam za uveljavitev »zdravojedstva«, ki vključuje veganstvo, kot etično in zdravju ljudi koristno dimenzijo prehranjevanja. Tudi vse svetovne zdravstvene organizacije, na katere se tako pogosto sklicujemo, trdijo »da DOBRO načrtovano« vegetarijansko in tudi vegansko prehranjevanje zagotavlja dobro zdravje.

Koga zanima objektiven in celovit članek o B12, je dosegljiv na spodnji povezavi, na tem mestu le nekaj kratkih opozoril:

• Rastlinojedci na nobeden način ne morejo z rastlinsko hrano dobiti B12. Redno jemanje prehranskih dopolnil z B12 je nujno.
• Čakanje, da se pojavijo simptomi pomanjkanja B12, lahko povzroči trajne in nepopravljive poškodbe in je zato nevarno.
• Teze o dolgoletnih telesnih zalogah vitamina B12 in posledično, da pri prehodu na rastlinsko hrano ni treba takoj poskrbeti za B12, so lahko nevarne. Nihče pri konkretni osebi ne ve, kakšne zaloge ima in za koliko časa zadoščajo. Zato je modro z dodajanjem B12 začeti čim prej.
• Referenčne vrednosti so po oceni strokovnjakov postavljene zelo nizko. Sedanje sprejemljivo območje med 200 in 450 pg/ml v serumu naj bi bilo prenizko. Spodnja meja zdrave ravni B12 naj bi bila 450 pg/ml, pri starejših in bolnih pa veliko višja.
• Pri prehranskih dopolnilih je treba izbrati metilkobalamin. Najboljšo absorpcijo zagotavljajo podjezični spreji, katerih vsebina je tako emulgirana, da zagotovi najboljšo absorpcijo skozi sluznico. Ta način je enakovreden intramuskularnemu načinu (injekcije). Dejstvo, da se tableta stopi v ustih še ne pomeni (dobre) absorpcije skozi ustno sluznico.
• Dnevni odmerek metilkobalamina naj bi bil vsaj 600 µg, priporočljivo je 1000 µg. Ker se B12 izloča z vodo, ga je pametno redno jemati (vsak dan ali vsak drugi dan) brez nevarnosti hipervitaminoze.
• Nekaj centov na dan je pač cena, ki jo rastlinojedci z veseljem plačujemo, da ohranimo svoje zdravje, ne povzročamo trpljenja drugih in prispevamo k blaginji vseh.

(Tekst: Ivan Soče)

II. del (dodatna pojasnila) …

Pred kratkim sem objavil nekaj o B12. V FB zapisih ne morem pisati o vseh vidikih problematike vitamina B12. Na temo B12 so napisane številne knjige, najkakovostnejša v slovenščini ima skoraj 500 strani. Preden se spustimo v globljo diskusijo, je treba prebrati nekaj strokovne literature in se potem pogovarjati o konkretnih temah.

Ker je zelo malo zares informiranih in zelo veliko tistih, ki o B12 »vedo vse« in še več takšnih, ki jim vitamina B12 primanjkuje ali bo primanjkovalo, sem se odločil za kratko opozorilo rastlinojedcem. To sem naredil, tako kot vsakič: z največjo mero skrbnosti, odgovornosti in nevtralnosti, zavedajoč se dejstva, da mi kdo utegne verjeti. Držim se Hipokratovega načela »nikoli škodovati«.

Pričakoval sem odziv v smislu, da je veganstvo povsem naraven, popoln in zdrav način prehranjevanja, ki mu ni treba ničesar dodajati, da so naši predniki živeli brez prehranskih dopolnil, da gre za marketing ipd. In sem dočakal.

Iskanje posameznih rastlinojedcev, ki desetletja živijo brez dodajanja B12, brez zdravstvene dokumentacije za njih in za veliko število ljudi, iz katere bi lahko sklepali, da obstaja velika verjetnost, da tudi sami ne bomo trpeli zaradi pomanjkanja B12, služi le ideološkemu potrjevanju veganstva kot popolnega načina prehranjevanja. Motiviranje drugih, naj sledijo (nepreverjenim) izkušnjam posameznikov je neetično in nevarno.

Sklicevanje na prednike, ki so umirali v obdobju, ki ga danes imamo za začetek staranja, ne da bi vedeli, katere bolezni so imeli in da jih takrat nihče ni mogel povezovati s pomanjkanjem B12, ter brez upoštevanja, da so skoraj brez izjeme občasno uživali tudi hrano živalskega izvora in tudi drugače živeli v stiku z bakterijami, je oblika ideološkega zavajanja.

Zapisi, da B12 ali bakterij, ki ga proizvajajo, dobimo z neopranimi in nekuhanimi rastlinami, so dokaz popolne neinformiranosti in brezbrižnosti. Kaj, če bo kdo verjel tem neresnicam?

Posploševanje, ki namiguje, da gre za marketing ponudnikov prehranskih dopolnil (češ, trdijo, da B12 primanjkuje vsem) je tudi nerazumno in neutemeljeno odvračanje rastlinojedcev od skrbi za svoje zdravje. Nikjer nisem zapisal, da zdravim vsejedcem primanjkuje B12, ker to seveda ni res. Povsem druga tema je, koliko zdravju škodljivih snovi zaužijejo ob B12.

Dvomi v strokovnost in dobronamernost postavljenih normalnih vrednosti B12 v plazmi niso z ničemer utemeljeni, namigujejo pa na teorijo zarote. Tako, kot pri vseh vitaminih, so spodnje meje znanstveno (empirično) postavljene na mejo, pod katero se začnejo zdravstvene težave. Iz številnih raziskav je razvidno, da veliko veganov ne dosega te meje. Ker znanstveniki ugotavljajo nove in nove vplive B12 na zdravje, se oblikujejo predlogi, da bi sedanjo spodnjo mejo skoraj podvojili.

Veganstvo je izjemna etična drža posameznika, ki samo po sebi ne zagotavlja zdravega načina prehranjevanja. Poleg normalne skrbi za zdravo prehranjevanje (različna zelenjava, manj maščob, enostavnih sladkorjev …), je v sedanjih okoliščinah nujno dodajanje vitamina B12. Vse ostalo (zgodovina prehranjevanja, anatomija prebavno-presnovnega sistema, izkušnje posameznika, trditve, da kdo ve za namere narave, božje načrte …), je stvar akademskih razprav, ki v ničemer ne vpliva na prejšnjo ugotovitev, lahko pa pri posameznikih povzroči negotovost in premajhno skrb za svoje zdravje. Na to možnost bi morali pomisliti tisti, ki trdijo, da B12 ni treba dodajati.

Kdor pred temi dejstvi zapira oči in odsvetuje jemanje prehranskih dopolnil, je nevaren sebi in drugim. Fokusiral sem se na sedanji način prehranjevanja in življenja, ta pa je takšen, da veganom (članek je bil namenjen rastlinojedcem in ne drugim, ki jim B12 enako ali še bolj primanjkuje), prej kot slej začne primanjkovati B12 in da nastaja zdravstvena škoda še preden se pojavijo znaki pomanjkanja. Prvi korak naj bo laboratorij – ta bo pokazal resnico. Ni vredno tvegati.