AktualnoDobro je vedeti ...Geopolitika

Katerih je 18 najpomembnejših geostrateških točk na svetu? In katere 4 so to v Evropi?

Geostrateške točke so ključne za globalno trgovino, vojaško strategijo in geopolitiko. Njihova pomembnost izhaja iz njihove lege, ki omogoča nadzor nad pomembnimi pomorskimi in kopenskimi potmi. Po svetu jih je razporejenih 18 (po nekaterih virih tudi 17, po nekaterih pa še več), od teh so 4 v Evropi (označene modro). Ena od teh je celo relativno blizu nas, gre za Otrantska vrata, ki so vhod v Jadransko morje oz prehod iz Sredozemskega v Jadransko morje, ki je s svojimi pristanišči zelo pomembna povezava z Evropo.

Tu je seznam 18 najpomembnejših geostrateških točk na svetu in razlogi, zakaj so tako pomembne, v oklepaju pa je navedeno, kdo ima pod nadzorom posamezno geopolitično točko.

  1. Sueški prekop (Egipt)
    • Povezava: Sredozemsko morje z Rdečim morjem.
    • Pomembnost: Skrajša plovno pot med Evropo in Azijo za skoraj polovico. Preko njega gre deset odstotkov svetovne pomorske trgovine in večina nafte, ki se prevaža po morju.
  2. Panamski prekop (Panama)
    • Povezava: Atlantski ocean s Tihim oceanom.
    • Pomembnost: Omogoča hitrejši prehod med vzhodno in zahodno obalo Amerike, kar je ključno za globalno trgovino.
  3. Hormuška ožina (Iran in Oman)
    • Povezava: Perzijski zaliv z Omanskim zalivom.
    • Pomembnost: Ključna za svetovno oskrbo z nafto, saj skozi njo prehaja velik del svetovne nafte.
  4. Bab el Mandeb (Jemen in Džibuti)
    • Povezava: Rdeče morje z Adenskim zalivom in Indijskim oceanom.
    • Pomembnost: Pomembna za pomorski promet, še posebej za prevoz nafte in plina.

  5. Malaka ožina (Malezija in Indonezija)
    • Povezava: Indijski ocean s Pacifikom.
    • Pomembnost: Ena najprometnejših pomorskih poti, ključna za trgovino med Azijo in preostalim svetom.
  6. Gibraltar (Združeno kraljestvo)
    • Povezava: Atlantski ocean s Sredozemskim morjem.
    • Pomembnost: Strateško pomemben za vojaške in trgovske poti, omogoča nadzor nad vstopom v Sredozemsko morje.
  7. Bospor in Dardanele (Turčija)
    • Povezava: Črno morje s Sredozemskim morjem.
    • Pomembnost: Ključna za pomorski promet v regiji, omogoča dostop do Črnega morja.
  8. Beringova ožina (Združene države Amerike in Rusija)
    • Povezava: Tihi ocean z Arktičnim oceanom.
    • Pomembnost: Pomembna za potencialne nove pomorske poti zaradi taljenja ledu.

  9. Kanal La Manche (Združeno kraljestvo in Francija)
    • Povezava: Atlantski ocean s Severnim morjem.
    • Pomembnost: Pomemben za evropski pomorski promet, omogoča dostop do severnoevropskih pristanišč.
  10. Ožina Sunda (Indonezija)
    • Povezava: Javo z Sumatro.
    • Pomembnost: Pomembna za pomorski promet v jugovzhodni Aziji.
  11. Ožina Makassar (Indonezija)
    • Povezava: Celebesko morje z Javanskim morjem.
    • Pomembnost: Pomembna za pomorski promet v Indoneziji.
  12. Ožina Lombok (Indonezija)
    • Povezava: Indijski ocean s Pacifikom.
    • Pomembnost: Alternativna pot za plovbo med Indijskim oceanom in Pacifikom.

  13. Ožina Tsugaru (Japonska)
    • Povezava: Japonsko morje s Pacifikom.
    • Pomembnost: Pomembna za pomorski promet na Japonskem.
  14. Ožina Taiwan (Kitajska in Tajvan)
    • Povezava: Vzhodnokitajsko morje s Filipinskim morjem.
    • Pomembnost: Pomembna za pomorski promet med Kitajsko in Tajvanom.
  15. Ožina Magellan (Čile)
    • Povezava: Atlantski ocean s Pacifikom.
    • Pomembnost: Pomembna za pomorski promet v Južni Ameriki.
  16. Ožina Davis (Kanada)
    • Povezava: Baffinovo morje z Labradorskim morjem.
    • Pomembnost: Pomembna za pomorski promet v Arktiki.

  17. Otrantska vrata (Albanija in Italija)
    • Povezava: Jadransko morje s Sredozemskim morjem.
    • Pomembnost: Ključna za nadzor nad vstopom v Jadransko morje, pomembna za pomorski promet in vojaške operacije v regiji.
  18. Ožina Cook (Nova Zelandija)
    • Povezava: Tasmanovo morje s Pacifikom.
    • Pomembnost: Pomembna za pomorski promet na Novi Zelandiji.

Te točke so ključne za globalno trgovino in vojaško strategijo, saj omogočajo hitrejše in varnejše poti za prevoz blaga in vojaških sil. Njihova pomembnost izhaja iz kombinacije ekonomskih, vojaških, geopolitičnih in okoljskih dejavnikov.

Otrantska vrata in Jadransko morje

Otrantska vrata, ki so vhod v Jadransko morje iz Sredozemskega morja, imata pod protektoratom Albanija z vzhodne in Italija z zahodne strani. Ekonomsko najpomembnejše pristanišče v Jadranskem morju je italijanski Trst, ki služi kot pomembno vozlišče za trgovino med Evropo in Azijo. V Trstu se namreč pretovori več blaga kot v vseh preostalih štirih (Koper, Rijeka, Split, Durrës (Drač)) jadranskih pristaniščih skupaj.

Ekonomsko pomembnejša oz večja pristanišča v Jadranskem morju, letni pretovor blaga v tonah in število zaposlenih v posameznih pristaniščih.

Zanimivi so podatki o zaposlenosti ljudi v posameznih lukah. V italijanskem Trstu je zaposlenih okoli 1.200 ljudi, v hrvaški Rijeki pa okoli 1.500 ljudi, a v Trstu pretovorijo več kot 4x več blaga, kot v Rijeki. Tudi slovenski Koper ima približno toliko zaposlenih ljudi kot Trst, a pri nas isto število ljudi pretovori skoraj 3x manj tovora. A Albaniji pa, denimo, pretovorijo manj kot v Splitu, a imajo za polovico več zaposlenih ljudi.

Do takih razlik v številu zaposlenih ljudi lahko pride zaradi različnih politik pristanišč, lahko pa na to vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so npr. različne vrste tovora, učinkovitost procesov, tehnologija, ki se uporablja in organizacijska struktura pristanišč. Zgolj za predstavo, največje pristanišče – glede na pretovorjeno blago – je kitajski Šanghaj, kjer letno pretovorijo okoli 736 milijonov ton blaga, v njem pa je zaposlenih okoli 30.000 ljudi.

Pomembne ožine v Evropi

  • Rokavski preliv, La Manche (09)

Rokavski preliv, znan tudi kot La Manche, povezuje Atlantski ocean s Severno morjem in ločuje Veliko Britanijo od kontinentalne Evrope. Ta preliv je ključnega pomena za trgovino med Združenim kraljestvom in Evropo ter za pomorski promet med severno Evropo in preostalim svetom.

  • Bospor in Dardanele (07)

Bospor in Dardanele sta dve ožini, ki povezujejo Črno morje s Sredozemskim morjem preko Marmarskega morja. Bospor ločuje evropski del Turčije od azijskega dela, medtem ko Dardanele povezujejo Marmarsko morje z Egejskim morjem. Ti prehodi so ključni za trgovino med Črnim morjem in svetovnimi trgi, zlasti za izvoz žita in energije iz držav, kot so Rusija in Ukrajina.

  • Otrantska vrata (17)

Otrantska vrata povezujejo Jadransko morje z Jonskim morjem in so ključna za pomorski promet med Italijo in Balkanskim polotokom. Ta prehod je pomemben za trgovino med srednjo in vzhodno Evropo ter Sredozemljem.

  • Gibraltarska ožina (06)

Gibraltarska ožina povezuje Atlantski ocean s Sredozemskim morjem in ločuje Evropo od Afrike. Ta ožina je ključna za pomorski promet med Evropo in preostalim svetom, saj omogoča prehod med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem.

Pomembnost drugih pomorskih ožin za Evropo

  • Ožina Bab el-Mandeb

Ožina Bab el-Mandeb, ki povezuje Rdeče morje z Adenskim zalivom, je ena najpomembnejših pomorskih poti na svetu. Nahaja se med Jemnom na Arabskem polotoku ter Džibutijem in Eritrejo na Afriškem rogu. Ta ožina je ključna za globalno trgovino, saj omogoča prehod med Sredozemskim morjem in Indijskim oceanom, kar je bistveno za prevoz nafte in drugih dobrin. V zadnjem času so hutijevski uporniki iz Jemna večkrat ovirali prehod skozi Bab el-Mandeb z napadi na trgovske ladje, kar je povzročilo znatno zmanjšanje ladijskega prometa in vplivalo na globalne dobavne verige1.

  • Sueški prekop (01)

Sueški prekop je še ena ključna pomorska pot, ki povezuje Sredozemsko morje z Rdečim morjem in omogoča najkrajšo pomorsko povezavo med Evropo in Azijo. Preko Sueškega prekopa poteka približno 12 % svetovne trgovine. V zadnjih letih so napetosti na Bližnjem vzhodu, vključno z napadi hutijevcev in konflikti med Iranom in Izraelom, povzročile znatne motnje v prometu skozi prekop.

Kaj bi se zgodilo, če bi se zaprla Sueški prekop in ožina Bab el-Mandep?

Če bi bili Bab el-Mandeb in Sueški prekop zaprti ali neprevozni, bi to imelo resne posledice za Evropo. Dobava nafte in zemeljskega plina bi bila močno prizadeta, kar bi povzročilo dvig cen energije. Poleg tega bi bile motene dobavne verige za številne industrijske in potrošniške izdelke, kar bi vplivalo na gospodarstvo in vsakdanje življenje v Evropi. Zaprtje teh dveh ključnih prehodov bi prisililo ladijske družbe, da preusmerijo svoje poti okoli Rta dobrega upanja na jugu Afrike, kar bi podaljšalo čas prevoza in še bolj povečalo stroške.

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE