Spomini na Olimpijske igre v Sarajevu 1984. To so bili užitki in časi, ki jih sedanji otroci sploh ne poznajo.
Bila je prava zima in čez noč je napadlo nekaj snega. Bil sem star deset let in zjutraj smo se iz male vasice blizu Laškega, otroci odpravljali po snegu do šolskega avtobusa. Seveda bi najraje ostal doma in smučal, vsako jutro smo molili, da bi šoferju Ferlinu zmrznila nafta v starem FAP avtobusu, da bi ostali doma.
Po okoliških bregovih pod Šmohorjem smo vse proge nožno poštamfali in se smučali skoraj od jutra do večera. To so bili užitki in časi, ki jih sedanji otroci sploh ne poznajo.
No, tisto jutro nas je šlo kakšnih osem otrok po snegu do avtobusne, ko eden od nas v snegu opazi nalepko Vučkota Sarajevo ’84. Otrpnemo od začudenja in pogledamo hitro naokoli – “od kje, mati božja, ta nalepka” … in jih vidimo še več.
Otroci skačemo naokoli in pobiramo nalepkice, ki so bile raztresene po cesti vse do avtobusne postaje. Imeli smo polne žepe Vučko nalepk. To je bilo vzdušje, še večje kot v Sarajevu, otroci smo bili – v nebesih.
Gremo na avtobus in pokažemo nalepkice drugim … In vsi – daj mi eno, daj mi eno. Seveda so jih dobili samo izbrani, mi smo bili pa največji heroji. V šoli sem dal nekaj nalepk najboljšim prijateljem in seveda tistim puncam, ki so mi bile všeč. Vsi smo bili navdušeni nad nalepkami, jaz pa sem se počutil pomembnega kot Josip Broz Tito.
Vsi otroci so spraševali – kje si dobil nalepke, povej kje? Še sami nismo vedeli – od kje … Bile so na cesti in mi smo jih samo pobirali. Sosed Zlatko je bil star kakšnih 20 let in je takrat delal v Aero Celje … Oni so bili eni od sponzorjev OI in so natisnili na tone nalepkic. Bil je v nočni službi, si nabasal polne žepe nalepk in ko je šel peš domov, je sproti metal nalepke, saj je vedel, da bomo šolarji zjutraj čisto ponoreli, ko bomo videli nalepke.
Žal ta sosed, prijatelj, ki smo bili kasneje dobri prijatelji, pivski seveda, pili smo ga do onemoglosti, je nekaj let nazaj umrl za možgansko kapjo. Cinkarna Celje mu je pomagala pri predčasnem odhodu iz tega sveta. No, ta dogodek, na to jutro in vso to vznemirjenje ob pobiranju teh Vučko nalepkic, je moj najboljši spomin na OI Sarajevo ’84 … in pa vse te krasne zime, ki so takrat bile.
To je bilo čudovito otroštvo na vasi, v snežni idili, kakršnega bi želel vsakemu otroku.
VIDEO: Dokumentarec o OI v Sarajevu
