SIMON JOVANOVIČ: “Ko enkrat postaneš vegan, ugotoviš, da se ni treba odreči praktično ničemur, saj je vse dosegljivo v veganski izvedbi”

Simon Jovanovič, rojen v Mariboru, a se je že v 6. letu starosti z družino preselil v Ljubljano. Tu živi še dandanes. Ima 40 let, s partnerko živita v izvenzakonski skupnosti, skupaj z dvema otrokoma pa tvorijo simpatično družinico. V nekaterih krogih ga poznajo kot glasbenega producenta, nekateri pa še iz nogometnih časov, ko se je s to – ‘prvo postransko stvarjo na svetu’ ukvarjal profesionalno. V prostem času rad kuha, seveda veganske jedi. Simon je vegan od leta 2015.

• Simon, začniva s tvojim biznisom. Kaj si po poklicu, s čim se ukvarjaš?

V glasbenih krogih me poznajo kot glasbenega producenta in glasbenika, sicer pa sem po poklicu tonski mojster/glasbeni producent. Denar služim s produkcijo glasbe in snemanjem v svojem glasbenem oz snemalnem studiu Evolucija. Prav tako sem aktiven s svojim glasbenim projektom Simon Jovanovich Project.

• O čem govori projekt, za kaj gre?

Gre za ‘one man band’ projekt, kjer celoten izdelek naredim sam. Od komponiranja, do tega, da odigram vse inštrumente ter na koncu pesem še zvočno oblikujem v svojem studiu. Zvrst je progresivni orkestralni rock. Nekaj pesmi se da slišat na You tube-u, v živo pa nimam nastopov, ker nimam časa, pa tudi ne prevelikih glasbenih ambicij. Sem pa pred 20-imi leti pel v slovenski progressive metal zasedbi Prospect. Takrat smo bili v tej sceni zelo poznan in priznan bend.

VIDEO: Simon Jovanovich project

• Določen krog ljudi te (pre)pozna tudi kot nogometaša …

Ja, včasih sem bil profesionalni nogometaš, kot nogometaša me še dandanes kdo prepozna, a predvsem ljudje iz tistega obdobja, predvsem kakšni nogometaši …

• Kako uspešen si bil??

Do 18-tega leta sem igral v slovenski nogometni državni reprezentanci. Ne rad govorim o tem, a strokovnjaki so bili mnenja, da sem eden najbolj nadarjenih nogometašev v moji generaciji …

• Kje si pa igral in zakaj končal kariero?

Nekaj let sem igral v NK Domžale, potem pa še v II. ligi pri NK Ivančna Gorica. Nogomet sem pustil, ker moje srce nikoli ni bilo 100% pri nogometu. Nikoli se nisem videl kot nekega uspešnega nogometaša nekje v tujini ali sanjal o tem. Že takrat so moje misli oz sanje bolj bežale proti glasbi.

“V svojih 18-tih letih brez mesa sem bil zmeraj deležen kritik, opazk, komentarjev, tako da sem si skozi vsa ta leta otrdil kožo.”

• V prostem času rad kuhaš … Vegansko, predvidevam?

Ja, moja druga strast je kuhanje in peka veganskih jedi. Le-te redno objavljam na svoji kuharski strani z imenom Rastline, ki cedijo sline. Sicer pa so moji hobiji tudi hoja, tek, kalistenika, nogomet … Ja, še vedno ga rad zaigram, všeč mi je ta vsakodnevna športna aktivnost. Občasno pa tudi odigram kakšno dobro računalniško igro. Kot hobi štejem tudi komponiranje glasbe. To je tisto – za dušo …

• Preidiva k veganstvu … Kdaj si postala vegetarijanec, kdaj vegan?

Vegan sem postal leta 2015, na 15 let vegetarijanske podlage (2000). Mesa ne jem že 18 let, od svojih rosnih 20-ih.

• Kaj je bil vzrok za eno in kaj za drugo?

Vegetarijanec sem postal čisto iz etičnih vzgibov. Pred tem sem bil strasten mesojedec, vendar o hrani nisem posebej razmišljal. Na faksu sem imel kolega, ki je bil vegetarijanec in po nekaj pogovorih z njim sem začel raziskovat vegetarijanstvo. Iz etičnega vidika se mi je takrat vegetarijanstvo zdelo smiselno, zato sem preklopil. Kar 15 let vegetarijanstva sem pa potreboval, da sem dojel, da je konzumiranje mlečnih izdelkov in jajc lahko ravno tako neetično, kot konzumiranje mesa. Zato sem nekega dne enostavno prestopil na veganstvo.

• Je bil preskok težak, se je bilo težko odreči mesu, sirom, jajcem?

Preskok mi ni bil težak, saj sem vedel, da s tem delam nekaj dobrega za nekoga drugega. Ko enkrat postaneš vegan, ugotoviš, da se ni treba odreči praktično ničemur, saj je vse dosegljivo v veganski izvedbi.

• Kako so tvoje veganstvo sprejeli tvoji domači? So vsi v družini vegani? Kako usklajujete kuhanje, kdo kuha za koga? Kdo koga ‘gleda postrani’?

V svojih 18-tih letih brez mesa sem bil zmeraj deležen kritik, opazk, komentarjev, tako da sem si skozi vsa ta leta otrdil kožo. Glede na to, da sem pred veganstvom bil že mnoga leta vegetarijanec, so bili moji starši tega že vajeni in niso posebej odreagirali na prestop na veganstvo. V moji družini je pa veganka tudi moja partnerka, tako da s tem nimam problemov. Doma kuhamo torej samo vegansko hrano, tudi za najina otroka, ki jo imata zelo rada. V šoli in pri babicah sicer jesta tudi meso, ampak doma smo pa vsi vegani.

• Kako je reagirala okolica na tvoje veg(etarij)anstvo?

Bil sem, in še zmeraj sem, deležen občasnih opazk, komentarjev in zbadanj, ampak na koncu dneva takšne opazke razumem, saj izhajajo iz lastnega strahu in lastnih vkoreninjenih prepičanj, ki sem jih imel nekoč tudi sam.

“Nazadnje sem se v takšni bolj ruralni gostilni znašel pred nekaj meseci, ko je moj oče praznoval rojstni dan. Naročil sem pač zeleno solato, ker nič drugega niso imeli za vegane. Mogoče od tu prihaja mit, da vegani jemo samo solato.”

• Si uspela koga nagovoriti na veganstvo ali si s svojimi dejanji raje le zgled?

Moj primarni način »aktivizma« je zgled. Sam nisem tip človeka, ki bi se s kom kregal glede različnih mnenj, zelo rad pa zadeve argumentiram. In ni ga boljšega argumenta, kot lastni zgled. Moje mnenje je, da ko se odločimo za veganstvo, moramo biti svetilniki na vseh področjih življenja. Biti zdravi, biti aktivni. Moj zgled temelji predvsem na razbijanju mitov o veganstvu.

• Kako konkretno?

Recimo mit, da vegani jemo samo travo, razbijam s svojo food blog stranjo (Rastline, ki cedijo sline). Mit o slabem zdravju podkrepim z lastnim zgledom odlične krvne slike in odličnega zdravja. Mit, da veganstvo ne prinaša mišične mase, moči in energije, razbijam z vsakodnevnim športnim udejstvovanjem in nenazadnje s tem, da sem pridobil veliko mišične mase na veganski prehrani. Menim, da je vse to odličen zgled in poznam vsaj dve osebi, ki sta zaradi tega prestopili na veganstvo. Morda jih je več, kaj pa vem.

• Od kod črpaš znanje, kdo je (bil) tvoj veganski ‘učitelj’? Kako veš, da je veganstvo tisto pravo? Imaš kakega vzornika med vegani ali vegan aktivisti?

Ena izmed mojih osebnostnih lastnosti je ta, da preden se za kaj odločim, detaljno naštudiram argumente, preberem različne vidike in se o zadevi poučim. Zato nimam nobenega dvoma, da je veganstvo tisto pravo. Vzornikov nimam, zelo pa občudujem kar nekaj ljudi na tem področju, od številnih zdravnikov, aktivistov, bodibilderjev in veganskih kuharjev. Vsak dela na svojem področju za promocijo veganstva in posledično lepšega in bolj zdravega sveta.

• Ti je veganstvo prineslo kakšne koristi?

Ko sem preskočil na veganstvo, sem najprej na lastnem telesu opazil, da je regeneracija po fizičnih naporih precej hitrejša in bolj uspešna. Prav tako veliko manj zbolevam, fizično sem tudi v top formi, upam trditi, da v boljši, kot sem bil pred 20-timi leti. Skratka, sami plusi.

• Kakšno hrano ješ, si jo pripraviš sam ali tudi procesirano?
  

Glede na to, da sem stasten jedec in tudi ljubiteljski kuhar, vse jedi pripravljam sam. Kuham praktično vsak dan. Večinoma jem polnovredno rastlinsko hrano (whole food plant based), ne uporabljam olja in dodatnih predelanih sladkorjev. Seveda se občasno tudi pregrešim, ampak zelo redko. Narejene hrane ne kupujem, načeloma vse delam sam doma, od pizze pa do hamburgerjev in vseh možnih sladic (slajenih z datlji).

• Bi katero jed posebej izpostavil?

Težko bi izpostavil kakšno posebno jed, ker dejansko uživam v vsakem obroku. Najraje imam preproste jedi, ko je na krožniku cela barvna paleta. Obožujem pa stročnice, različna žita, veliko zelenjave in sadja.

“Je pa to en zelo pomemben mozaik v celotni sliki, ki me vsekakor izpopolnjuje in dela bolj zadovoljnega, saj vem, da s svojimi izbirami delam nekaj dobrega, ne samo zase, ampak predvsem za druge in za naš prelep planet.”

• Kako izgleda tvoj dela prost dan, recimo vikend?

Moj poklic je takšen, da velikokrat delam tudi ob sobotah, saj je takrat najlažje snemati v studiu, saj imajo glasbeniki takrat največ časa. Torej sobota je ponavadi delovna, medtem ko je nedelja rezervirana za kakšen dolg sprehod v hrib ali mesto, igro z otroci, preživljanje časa z družino ali peko kakšne slastne veganske slaščice.

• Kaj naročiš v restavraciji, ki nima veganske hrane na meniju?

V takšne restavracije načeloma ne zahajam, če pa že, se pa prej najem, tako da mi ni treba nič naročit’. Nazadnje sem se v takšni bolj ruralni gostilni znašel pred nekaj meseci, ko je moj oče praznoval rojstni dan. Naročil sem pač zeleno solato, ker nič drugega niso imeli za vegane. Mogoče od tu prihaja mit, da vegani jemo samo solato.

• Lahko rečeš, da te veganstvo izpopolnjuje, da si z veganstvom dosegla smisel življenja in zakaj?

Da bi mi veganstvo prav predstavljalo smisel življenja, tega ne morem trditi, saj se mi zdi življenje veliko širše in večje od tega. Je pa to en zelo pomemben mozaik v celotni sliki, ki me vsekakor izpopolnjuje in dela bolj zadovoljnega, saj vem, da s svojimi izbirami delam nekaj dobrega, ne samo zase, ampak predvsem za druge in za naš prelep planet.

• Obstaja možnost povratka med vegetarijance ali celo mesojedce? Zakaj ja oz zakaj ne?

Ne, ne obstaja. Ne najdem niti enega samega razloga ali argumenta, da bi preklopil nazaj.

• Kako si predstavljaš svoje življenje v prihodnosti, bi bilo tvoje idealno življenje?

S svojim življenjem sem trenutno zelo zadovoljen in to hvaležnost poizkušam začutit vsak dan. Sem dokaj skromen človek, tako, da ne rabim veliko … Bi si pa želel, da nekoč v prihodnosti večina našega prelepega planeta postane veganska. Našim otrokom in vnukom bi rad pustil lepši svet.

• Kakšen je tvoj življenjski moto?

Spremeni sebe in spremenil boš svet.

“Ne bojte se sprememb, vsi strahovi okoli veganstva so neupravičeni. Gre za zakoreninjene vzorce, ki se prenašajo iz roda v rod, gre za mite, gre za strahove.”

• Kaj želiš sporočiti ljudem (bodisi vsejedcem, bodisi veganom)?

Ne bojte se sprememb, vsi strahovi okoli veganstva so neupravičeni. Gre za zakoreninjene vzorce, ki se prenašajo iz roda v rod, gre za mite, gre za strahove. Izbirajte tisto, kar vam pomaga do tega, da postanete najboljša verzija samega sebe. Možnost za takšne odločitve imate vsak dan, tudi ko vstopite v trgovino in se odločite, kaj boste vrgli v svoj voziček.