Poslanstvo učitelja si zasluži spoštovanje

Nekoč je veljalo, da so bili učitelji najbolj modri in častni člani skupnosti. Vzorniki. Tudi danes je med učitelji veliko takšnih, ki si zaslužijo spoštovanje, ki so vzorniki. Tudi, če so med njimi drugačni, si poklic in poslanstvo učitelja zasluži spoštovanje.

Najhujše, kar se lahko zgodi v šolskem sistemu je ponižanje učiteljev na raven uradnikov, ki morajo delati 40 ur na teden, imeti le 30 minut za malico in za plačo, ki odvrača mlade intelektualce, ki želijo biti Učitelji.

Najhujše, kar se lahko zgodi pri starševski vzgoji, je rušenje avtoritete Učiteljev (ne samo tistih pri pouku), pogovor z njimi z odvetniki, grožnje, zaničevanje …

Starši in učitelji so naravni zavezniki, ki imajo enak cilj, a je pogosto drugače: starši pričakujejo, da jim šole otroke nahranijo (vseeno s kakšno hrano), varujejo (vseeno kako), naučijo (vseeno kaj), dobro ocenijo (vseeno ali upravičeno ali ne), da se lahko v miru posvetijo svojim karieram, konjičkom … in pohvalijo, kako je njihov otrok priden.

Podobno kot zdravniki, so tudi učitelji ujeti v sistem, v katerem so sami pogosto nesrečni, nezadovoljni in učencem ne morejo dati vsega, kar bi lahko. Seveda so med njimi tudi leni, neorganizirani, nezainteresirani, krivični …, a ti imajo imena in priimke.

Ustvarjati bi morali pogoje, da je poklic učitelja tako cenjen in spoštovan, da je učitelj ustvarjalno svoboden, samostojen in odgovoren, da je njegovo delo tako dobro plačano, da bi se na pedagoške fakultete vpisovali najboljši in najambicioznejši mladi izobraženci, ki nočejo biti le »prenosniki« znanja, temveč Učitelji.

To je ključno za prihodnost človeštva.

(Tekst: Ivan Soče; Foto: vir)