Okus ne more in ne sme biti opravičilo, da nekoga zaradi tega zlorabljamo …

Jadranka Juras, Zemljanka, ki skuša vsak dan sproti živeti in preživeti. Ne želi pa si životariti.

• Slovenci smo vas spoznali kot odlično pevko. Koliko se dandanes ukvarjate z glasbo, kako vaša pevska kariera?

Ljudje mislijo, da če se ne pojavljaš v medijih in na televiziji, da ne delaš več glasbe. Glasba je del mojega življenja, ki se ga ne da izklopiti. Ni hobi. Je način življenja. Nenazadnje je to tudi moj poklic, ki mi dnevno prinaša kruh na mizo.

• Koliko nastopate, imate pred seboj (ali za seboj v bližnji preteklosti) kakšne pomembne nastope?

Nastopam malo, ker je tudi prostora za nastope v Sloveniji zelo malo. Tisti prostor, ki pa je, pa globoko podlega populizmu. V mesecu marcu bom nastopila z orkestrom slovenske Filharmonije v Cankarjevem domu.

• S čim se pravzaprav ukvarjate, preživljate, kaj je tisto, kar vam daje vsakdanji kruh?

Glasba in petje konkretno.

• Slovenci smo vas spoznali še v eni luči – kot gorečo, strastno zagovornico živali, veganko. Kdaj je to bilo?

To ni vprašanje preteklosti, tako je vsak dan.

• Kakšni so bili vaši začetki, kdo oz kaj vas je spodbudilo, da ste začeli na živali gledati drugače?

Moji začetki so bili odločni in udarni, glasni in boleči. Nisem več zmogla in hotela biti del sistema, ki meni, da je ubijanje živali naravno, normalno in nujno. Edini način, da se temu upreš je, da postaneš vegan_ka.

• Kakšen je bil preskok z vsejedstva – najprej na vegetarijanstvo in potem veganstvo ali direktno na veganstvo?

Ko sem bila stara 18 let sem najprej poskusila z vegetarijanstvom. Po nekaj letih sem pristala nazaj na karnizmu. Po tem sem čez noč potegnila črto in postala veganka.

• Koliko so trajala posamezna obdobja? Kaj je bilo ključno (vzrok, razlog), da ste postali veganka (iz vegetarijanstva)? Ste pogrešali mlečne izdelke, ste iskali nadomestke? Čemu ste se najtežje odpovedali?

Edini vzrok je nepodpiranje ubijanja, izkoriščanja in trpljenja živali. Za potrebe, ki za večino ljudi na tem planetu niso življenjskega pomena. Opravičila ni. Izgovorov pa veliko. Veganka nisem postala, ker bi mi bil okus mesa, jajc in mleka zanič. Pravzaprav sem vse to pred veganstvom zelo rada jedla. Vendar pa okus ne more in ne sme biti opravičilo, da nekoga zaradi tega zlorabljamo in mu vzamemo eno in edino življenje, ki ga ima.

• Kako so na vaše veganstvo gledali drugi – kako domači, najbližji in kako ostali, recimo glasbeniki in ostali ‘znanci’? Katerih vprašanj je bilo največ? Ste bili deležni zmerjanj, se vam kaj takega dogaja še danes?

Domači so se odzvali dobro. Ostali pa so imeli zelo veliko pripomb, mnenj, pogosto so me zaradi tega poniževali (seveda za hrbtom), degradirali kot glasbenico, niso me hoteli najemati za koncerte itd. Bilo je težko, vendar mene ni motilo, ker sem vedela zakaj in zaradi koga sem se tako odločila. Vsak sam zase sprejema odgovornost za svoje besede in dejanja. Stigma seveda ostaja. A nikoli se ne bi odločila drugače saj menim, da jaz kot posameznica sploh nisem pomembna v tem kolesju, pomembni smo mi vsi. Tisti, ki smo in tisti, ki še pridejo.

• Kako gledate na prehojeno pot danes, imate tudi vi občutek, da je dandanes veganstvo v vzponu, kot ni bilo še nikoli? Kdaj (v katerem obdobju) se je zgodil največji premik v glavah ljudi in zakaj?

Danes je govoriti o veganstvu in biti vegan že počasi del mainstreama. O tem je veliko govora, veliko je veganske ponudbe itd. A vseeno je pomembno, da vemo, da veganstvo ni dieta, ni modna muha itd. Veganstvo je zavračanje kakršnekoli oblike trpljenja, zlorabljanja in ubijanja živali. Je pravzaprav družbeno gibanje za odpravo izkoriščanja in zlorabljanja šibkejših v naši družbi.

• Iz katerega razloga ste veganka (etika, zdravje, okolje) oz če iz vseh treh – kako si razlogi sledijo po prioriteti?

Izključno zaradi etike neubijanja. Vse ostalo pride zraven.

• Lahko razložite razliko med veganom in rastlinojedcem? Kaj menite o rastlinojedcih?

Kot sem zapisala že zgoraj – veganstvo ni dieta, je veliko veliko več. Rastlinojedstvo pa, predpostavljam, pomeni prehranjevanje z rastlinami, brez kakšne dodatne filozofije ali načina življenja širše.

• Slovenci pojemo bistveno preveč mesa, vsako leto pa se ta številka še povečuje. In kljub temu, da je čedalje več ljudi bolnih, naša vlada še kar podpira uživanje mesa. Imate kakšno sporočilo za ministra, vlado RS in ljudi, sleherne posameznike?

Na vlado in ministra sem poslala apel v zvezi z zavajanjem državljanov in državljank v zvezi z mesom, mlekom … a z njihove strani nisem bila deležna odgovora. Kar me nenazadnje ne preseneča, saj sem zgolj del “raje”, ki pa je v njihovih očeh bolj malo vredna. Vsaj tako sporočilo nam vsak dan znova puščajo. Potemtakem lahko razumem, da jim je za živali popolnoma vseeno. Dokler seveda ne pridemo do populističnih potez pred volitvami.

Menim, da gre samo za vprašanje tega, kdaj se bo kritična masa prevesila na stran veganstva, potem bo prehod lažji. Ljudje smo pač čredna bitja.

• Kako gledate na stranko Levica, ki je vlado opozorila na sporne vidike akcije, ki spodbuja uživanje mesa? Koliko se sicer ukvarjate s politiko oz koliko jo spremljate?

S politiko se ne ukvarjam. Imam preveč osebne integritete za kaj takega. So pa seveda tudi v politiki izjeme. A ponavadi prezrte in utišane. Kar se tiče gospoda Meseca menim, da to prihaja iz njegovega dejanskega uvida, da je to, kako obravnavamo živali, hudo narobe in je čas, da se stvari tudi v političnem smislu spremenijo.

• Zakaj menite, da se ljudje ne odločajo za veganstvo, kaj je vzrok, da ostajajo vsejedci? Kaj bi bilo potrebno narediti na nivoju države in kaj bi lahko za to naredil posameznik?

Premalo spraševanja o samoumevnih stvareh. Tu nima toliko smisla delati na nivoju države, vsak mora sam pri sebi priti do zaključka, da je naš odnos do šibkejših porazen. Da močnejši ne more imeti prav in pravico do vsakega. Menim, da gre samo za vprašanje tega, kdaj se bo kritična masa prevesila na stran veganstva, potem bo prehod lažji. Ljudje smo pač čredna bitja.

• Kako gledate na vsejedce, morda s prezirom, ker so naročniki umorov živali? Kateri izgovori vsejedcev so najbolj pogosti in kako na njih odgovarjate?

Gledam jih z začudenjem, da vedo, a jim je vseeno. Da menijo, da je pravica do užitka (v tem primeru gurmanskega) pred pravico do življenja. A vsak sam zase prevzema odgovornost. Izgovorov je malo morje, večina banalnih v katere še vsejedci v resnici ne verjamejo.

• Imate kakšne podatke, koliko je veganov v Sloveniji, številka narašča? Kako je s tem v svetu? Se k veganstvu zatekajo tudi znani Slovenci (verjetno veste več, ker ste v svetu šov biznisa)?

Nimam podatkov. Glede na ponudbo in spremembe pa menim, da nas ni več tako malo. Glede znanih Slovencev tudi ne vem, ker imam malo stika z njimi.

• Zdravniki še vedno priporočajo zmerno vsejedo prehrano (»vsega po malem«). Kako komentirate to, glede na to, da je čedalje več ljudi bolnih? Zakaj je po vašem mnenju čedalje več ljudi bolnih, saj so tudi pred 50 leti ljudje uživali izdelke živalskega izvora?

Težko govorim o veganstvu z zdravstvenega vidika, ker me, roko na srce, ne zanima. Ne zanima me zopet tisti sebični vidik, da bom vegan, ker je zdravo. Ne, veganka sem, ker mi je mar za druge, ker ne želim, da druga čuteča bitja zaradi mene trpijo in umrejo.

• Kje vidite veganstvo čez 2 leti in kje čez 20 let, tako v Sloveniji, kot tudi po svetu? Ali drugače – kje vidite svet čez 20 let?

Veganstvo vidim kot edino pot, da človeštvo preživi. Če bomo šli po tej poti, bo prihodnost lepa, sicer se bojim, da bo klavrna.

• Kako izgleda vaš dan, ko ste doma (torej dela prost dan)? Kako izgledajo vaši obroki? Kaj jeste in kolikokrat na dan jeste? Se čemu izogibate? Zakaj se izogibate – zaradi zdravja, vitalnosti, počutja? Čemu se ne morete upreti? Ali telovadite, koliko in kako?

Moj dan izgleda tako, da ponavadi vstanem okoli 9.30 ure, delam raztezne vaje v kombinaciji z jogo, potem dam mačkom hrano in zdravila (eden ima namreč epliepsijo), mož pelje na sprehod pse. Včasih zajtrkujem, potem kaj skuham za kosilo in grem vadit. Ko odvadim, pa ponavadi začnem z učenjem petja do večera. Jem dvakrat ali trikrat na dan, odvisno, nimam določenega urnika. Jem vse, kar je vegansko. Ne morem trditi, da jem zdravo, ker pojem tudi kaj nezdravega (te dni, recimo, veliko krofov ). Moja slabost so čokolade, sladoled, čips …

• Jemljete kakšne dodatke?

Kot dodatke jemljem omego 3, B 12 in pozimi D vit., ter melaso.

• Na kaj v življenju ste najbolj ponosni (svoj dosežek)?

Na nič nisem pretirano ponosna, vse je del moje poti.

• Kaj v življenju obžalujete oz bi danes storili drugače?

Obžalujem, da se nisem že prej učila klasičnega solo petja.

• Česa si v prihodnosti želite pri sebi (zase) in česa v svetu?

Pri sebi si želim veliko notranjega miru in zadovoljstva. In enako za svet. Ter seveda, da bi ljudje postali vegani.

• Se česa bojite?

Ne bojim se ničesar. No, skoraj ničesar. Nelagodno pa se počutim ob staranju, kajti glava misli, da jih imam še vedno 20, telo pa pravi, da nič več. Pa ni mi luštno, ko gledam, kako strašno sebični in vase zaverovani znajo biti ljudje.

• Kaj bi spremenili, če bi lahko?

Spremenila bi šolski učni sistem, v katerega bi na prvo mesto postavila poudarek na razvijanju in spodbujanju čustvene inteligence. Ukinila denar in države, religije. Skratka vse, zaradi česar se ljudje prepirajo in vojskujejo.

• Nam lahko ponudite recepte za vaš najljubši zajtrk, kosilo in večerjo?

Obožujem kislo zelje. Prepražim čebulo, dodam dimljen tofu narezan na majhne kocke. Kar precej olivnega olja. Potem dodam kislo zelje, črn poper v zrnju, doma imam tudi posebno “žavbo” iz hmelja, ki ima tak okus po pečenki. Zelo zanimivo. Dodam eno žlico tega. Zmešam, dodam še olivno olje, kak feferonček, nekaj strokov česna in lovorjeva lista ter v pečico. Za kako uro in pol.  Zraven pražen krompir na poru, ter brezmesna štruca. Recept zanjo pa gre takole – čez noč namočim koščke starega kruha v ovseni smetani. Naslednji dan na olju prepražim čebulo, dodam gobe, česen v prahu, drobljenec (lahko tudi spasiran dimljen tofu), sol (ali sojino omako), poper. Potem to vmešam h kruhu, dodam petršilj, majaron, origano…skratka začimbe po želji. Preložim na pekač, oblikujem v štruco, prelijem še malo z oljem in ovseno smetano, dam v pečico. To je to.