Je res potrebno delati tisto, kar dela večina? Ne znamo razmišljati sami?
Hecno je to, poglejte! Čredni nagon, bi nekateri dejali. Vendar se je za zamislit’ … Ali za vse, kar počnemo, sploh vemo – ZAKAJ to počnemo??
Recimo, prvi šolski dan: “Zakaj ste vsi popisani? Ali veste, zakaj ste se popisali, zakaj bi morali dijake prvih letnikov popisati po obrazu in telesu?”, sem vprašala danes dijake, pa so mi rekli, da ne vedo pravega vzroka, zakaj so to začeli, ampak da zato, “ker vsi to počnejo“, se je v smehu glasil odgovor. In zakaj mora že vsak otrok imeti pametni telefon ali Ipad? “Ker vsi to počnejo!”
Če ste se danes ozrli po srednješolkah ulic in mest, ste jih večinoma videli v minimalističnih opravah – krilcih, oblekicah, topih itd. Je tako? Zakaj? “Ker vse to počnejo!” Razmišljala sva o kodeksu oblačenja za šole. Ne bi bilo slabo …
Alkohol … Zakaj bi se ga mogli kot najstniki, vsaj tu pa tam, malo napit? Zakaj skoraj več ni žura brez alkohola? Ker vsi to počnejo! In zakaj kot družba poleti množično drvimo na morje? Malo manj v gore? Zakaj splošno sprejemamo za tisti ‘ta pravi dopust in oddih’ samo morje ali gore? Ker vsi to počnejo. Vse drugo pač ni dopust. Za večino!
Zakaj se hodi v službah (ali že pred službo, takoj iz kopalnice) na kavo? Ker vsi to počnejo. Čudaki so tisti, ki ne gredo … Ker se drugače – kakor ne morejo prebudit’ …
Če so navedeni primeri načeloma neškodljivi, še dandanes ljudje zaradi tradicionalizma oz črednega nagona (ker to vsi delajo) delamo nekaj, kar pa ni tako neškodljivo. Jemo – meso, mleko, sire, jogurte, sladolede, čokolade, smetane, jajca, med … Kaj pa je s tem narobe, se boste vprašali? Pa je, zelo narobe. Vse to ljudje jemo, ker vsi to delajo. Pri vsem tem pa (ne glede na to, če ste mesar, ki zakolje žival ali človek, ki je naročil umoriti žival, da je nastal zrezek) nekdo zelo trpi. Kaj trpi, umira. In zato je prav, da izstopimo s tega vlaka brezbrižnosti. Tradicionalizem prinaša tudi smrt.
Vam je dandanes morda še vedno vseeno, ker niste del tega, kaj pa če bo že jutri na jedilniku neke restravracije vaš kuža ali muca? Človeška neumnost ne pozna meja (kar poglejte, kako se gostinci trudijo, da vas privabijo)! In nenazadnje, kaj pa, če bo bomo nekoč na vrsti ljudje? Najprej stari in obnemogli (pri živalih je to prašič, krava, …), tisti z največ denarja pa si bodo privoščili vaše otroke (pri živalih je to odojek, teliček, …)? Vam bo tudi potem vseeno? Torej – razmišljajte. Vedno. Nikoli in nič naj vam ne bo rutina. Razmišljajte s srcem. Vselej se vprašate, če je prav, da storite to ali ono. Delajte tisto, do česar ste prišli sami. Nikar, ampak res nikar ne podlegajte “vsem”.
Delamo prav, ko podlegamo črednem nagonu?
Zakaj moramo ‘jamrat’ nad službami, vlado, razmerami? Ker vsi to počnejo! Tisti nasmejani in srečni smo lahkomiselni in naivni, a ne … Gotovo bi še veliko primerov iz našega vsakdanjika našli na to temo, samo zamislit se je treba. Po moje bi bili kar zgroženi, če bi vedeli, kaj vse delamo tako avtomatsko, da se sploh ne zavedamo – zakaj …
In še anekdota iz vasice v Italiji: Vse dokler ni nekdo raziskal vzrok, zakaj so ljudje desetletja in desetletja na določenem delu cerkve pokleknili, nihče ni vedel – zakaj, ampak je bil odgovor – ker vsi to počnejo. Vsi so pač pokleknili tam, ne da bi vedeli zakaj. Ko je potem ta ‘nekdo’ odkril, da se je nekdaj točno na tistem mestu strop vdrl in je s stropa visel tram, je takoj vedel, zakaj so ljudje do dandanes tam vedno pokleknili, pa čeprav je bil strop že zdavnaj zakrpan in obnovljen.
Smešno, če ne bi bilo resnično.
(Vir: nn)
