Intervjuji

“Malo pa moraš, boš že videla, ko boš zbolela, saj meso nič ne redi, jej vsaj jajca in mleko …”

Cajtng.net je portal, namenjen predvsem veganom in veganstvu (ker v tem vidimo edino pot za preživetje našega planeta), zato temu namenjamo tudi največ časa in prostora. Pred vami je krajši intervju z mlado, 25-letno veganko Martino Drobne iz Zagorja, ki nam je tudi zaupala – kako in zakaj je ona postala veganka. Za uvodnik pa Martino predstavimo le na kratko – Martina je avtorica bloga Manj smeti – Manj skrbi, po izobrazbi pa (skoraj) novinarka. Zase pravi, da je po duši firbec in zaspanka, v prostem času pa strastna požiralka knjig in kave.

  • Martina, kdaj si postala veganka in zakaj?

Moje – recimo temu – zavestno prehranjevanje se je začelo pred približno osmimi leti z vegetarijanstvom. Dolgo sem imela občutek, da je to dovolj, da z uživanjem jajc in mlečnih izdelkov ne delamo nobene škode. Končno sem se pred kakim letom izobrazila še o veganstvu in se odločila, da je to pot, na katero želim stopiti in se je držati.

  • Je bil preskok težak, se je bilo težko odreči mesu?

Moram reči, da je bilo nehati jesti meso veliko lažje, kot postati veganka. Ampak samo zato, ker sem to odločitev sprejela tako rekoč iz danes na jutri, brez, da bi se prej poučila o možnostih veganske prehrane ali si prebrala kak veganski recept. Danes, ko že imam nekaj teh informacij v glavi, ni trenutka, ko bi se počutila za karkoli prikrajšano.

“Zelo sem proti delitvi jedi na »veganske« in »normalne«, ker to spodbuja prepričanje, da je veganska hrana nekaj posebnega, da mora vsebovati kup dragih, specialnih sestavin, da je priprava dolgotrajna in zahtevna in predvsem, da je veganska prehrana samo v domeni veganov.”
  • Kako so tvoje veganstvo sprejeli tvoji domači in kako prijatelji/okolica?

Domači – klasika. »Ja malo pa moraš, boš že videla, ko boš zbolela, saj meso nič ne redi, jej vsaj jajca in mleko.« Danes je med nami premirje, v smislu – ti se ne vtikaj v mojo hrano, jaz se pa v tvojo ne bom. Prijatelji in ostali bližnji so odreagirali predvsem z radovednostjo – kaj pa potem ješ, a je težko biti ‘zero waste veganka’ in podobno. Moram reči, da uživam v teh debatah, dokler so seveda z vseh strani kulturne in prijazne. ?

  • Od kod črpaš znanje, kako veš, da je le veganstvo tisto pravo in zdravo?

Ne vegetarijanstva, ne veganstva se nisem lotila z željo, da bi bila bolj zdrava – moji razlogi so bili izključno etične in okoljske narave. Moje zdravje, ki je sicer odlično, že nekaj let ostaja na isti ravni. Znanje o veganstvu in o tem, zakaj je to z etičnega vidika dobra odločitev, dobivam na spletu. Najbolj me navdihujejo ljudje, ki znajo te informacije prenašati naprej mirno, brez jeze in brez obsojanja. Tem se trudim tudi sama biti podobna pri promociji veganstva, čeprav, priznam, mi kdaj še malo zmanjka. Razjezi me predvsem prepričanje, da vegani druge v to prepričujemo »zaradi lepšega«, v resnici pa gre za to, da želimo odpraviti trpljenje, ki ga žal prinaša živilska industrija.

  • Ti je veganstvo prineslo kakšne koristi? Kako še podpiraš veganstvo?

Predvsem zavedanje, da za zadovoljitev mojih želja ne trpijo živa bitja. Kjer mi budget dopušča, seveda kupujem tudi ‘fairtrade’ živila, kjer ni izkoriščanja delavcev.

“Mislim, da se mnogi ne odločijo za veganstvo ravno zato, ker mislijo, da bodo do konca življenja morali jesti solato, tofu in veganske klobase s čudnimi sestavinami.”
  • Katero vegansko jed najraje pripraviš?

Zelo sem proti delitvi jedi na »veganske« in »normalne«, ker to spodbuja prepričanje, da je veganska hrana nekaj posebnega, da mora vsebovati kup dragih, specialnih sestavin, da je priprava dolgotrajna in zahtevna in predvsem, da je veganska prehrana samo v domeni veganov. Pa to še zdaleč ni res. Vsakič, ko poješ nekaj, kar ne vsebuje živalskih sestavin, v bistvu ješ vegansko hrano.

  • Lahko naštejeva nekaj veganskih, a hkrati klasičnih jedi?

Te jedi so lahko karkoli: juha, pire in pohane bučke, burger, pica, matevž in zelje, fižolovka, kruhovi cmoki, testenine, svaljki, pasulj … Dobesedno bi lahko napisala tri strani dolg seznam jedi, ki so (kot take ali z manjšimi prilagoditvami) primerne za vegane, pa ne vem, če bi naštela vse. Mislim, da se mnogi ne odločijo za veganstvo ravno zato, ker mislijo, da bodo do konca življenja morali jesti solato, tofu in veganske klobase s čudnimi sestavinami. Pa nimam nič proti veganskim klobasam, seveda obstajajo tudi nadomestki, ki bolj ali manj uspešno posnemajo »nevegansko« hrano, ni pa to vse, kar vegani jemo. Še posebej tisti, ki se trudimo zmanjšati količino odpadkov, ki jih proizvajamo, raje posegamo po svežih sestavinah, kot po vnaprej pripravljenih jedeh, pakiranih v plastiko.

  • Morda tvoja najljubša jed?

Rant over, moving on. ? Najljubše jedi nimam, so pa zgoraj naštete tiste, ki si jih s fantom najpogosteje pripraviva. Odvisno pač od trenutnega navdiha in tistega, kar imava v hladilniku.

  • Se ti je že kdaj zgodilo kaj zanimivega v restravraciji ob naročanju veganske hrane?

Trenutno se spomnim samo ene prigode, ki pa priča, kako je veganstvo še vedno dokaj slabo poznan način prehranjevanja. V toplicah na Hrvaškem sem natakarja pri samopostrežni večerji spraševala, katere jedi so veganske. Začel mi je naštevati, kaj v ponudbi tistega večera je vegetarijansko in po nekaj časa sem ga vljudno ustavila in mu pojasnila, da me zanimajo jedi brez mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Nekaj sekund je razmišljal in na koncu pokazal na posodo, v kateri so bili morski sadeži.

“Začel mi je naštevati, kaj v ponudbi tistega večera je vegetarijansko in po nekaj časa sem ga vljudno ustavila in mu pojasnila, da me zanimajo jedi brez mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Nekaj sekund je razmišljal in na koncu pokazal na posodo, v kateri so bili morski sadeži.”
  • Imaš spletno stran ‘Manj smeti, manj skrbi’. Kaj želiš z njo sporočiti ljudem? Kaj delamo ljudje narobe in kako to izboljšati?

Na spletni strani Manj smeti – Manj skrbi lahko najdete predvsem zapise o tem, kako živeti bolj okolju prijazno. Seveda to vključuje tudi veganstvo in objavila sem že kar nekaj receptov, v glavnem pa pozornost posvečam temu, kako se oddaljiti od brezglavega potrošništva in spoznati, da smo lahko zadovoljni z manj, saj na tak način proizvedemo tudi manj odpadkov, ki so eden največjih okoljskih problemov današnjega časa.

  • Lahko navedeš kakšen način, kako se izogibati odpadkom?

Odpadkom se lahko izogibamo na več načinov. Eden od njih je, kot sem že zgoraj omenila, da ne kupujemo vnaprej pripravljene hrane, ampak posegamo, kjer le gre, po svežih, nepakiranih živilih. Najbolj klasičen nasvet, ki ga »zero-wasterji« damo začetnikom, je, da naj gredo po nakupih s svojimi vrečkami. Obstaja pa še mnogo drugih načinov, kako lahko s premišljenim (in zmanjšanim) nakupovanjem skrbimo za okolje. Če vas ti načini zanimajo, vas vabim k ogledu moje spletne strani. ?

  • Kaj želiš sporočiti ljudem (bodisi vsejedcem, bodisi veganom)?

Verjamem, da smo na svetu zato, da smo dobri, do vsega in vseh okoli nas. In to se lahko kaže na več različnih načinov. In verjamem tudi, da bolj kot se bomo aktivno trudili biti dobri, bolj bo to pozitivno vplivalo tudi na naše počutje.

 

POVEZAVE: Manj smeti – manj skrbi

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE