MAJA KRALJ: “Po vsakem Save movement dogodku se samo držim za glavo, kako sem lahko bila toliko let tako naivna, da sem verjela v ‘human zakol’ …”

torek, 5. junija 2018nedelja, 31. marca 2024 C. T.

Maja Kralj, 23 let, aktivistka za pravice živali in organizatorka pri Celje Animal save. Prihaja iz majhne kraške vasi Kobdilj, trenutno pa je v fazi selitve v Ljubljano. Čeprav je končala srednjo zdravstveno šolo, se sedaj izobražujem za razvoj in dizajn spletnih strani. Od septembra 2017 je srečno poročena z najljubšo osebo na svetu, Miho Kraljem. Poroka je bila, pove Maja, nejna najboljša odločitev in brez Mihe bi bilo življenje prazno. Sploh pa jo veseli, da jo tudi zelo podpira pri aktivizmu. Veganka je od leta 2017.

Maja, kaj delaš v prostem času, tvoji hobiji?

Zadnje čase prostega časa nimam kaj dosti, saj ga veliko namenim aktivizmu. Ko pa ga imam nekaj, ga najraje zapravim za poslušanje glasbe, obisk koncertov … Ko je denarnica malo bolj polna, pa tudi za potovanja. Od vsega me najbolj pomirja metal glasba. Zame so največje počitnice v letu, ko grem na Metaldays festival in se usedem v Sočo s prijatelji, kjer nazdravimo z mrzlim pivom.

Si ‘novopečena’ veganka, praviš, da od konca leta 2017 …

Hmm … Ja, veganka sem postala konec leta 2017. Točnega datuma se ne spomnim, ker zame veganstvo nikoli ni bilo mišljeno kot nekakšna dieta, kjer bi štela, koliko dni mi uspe zdržati. Sprva sem bila vegetarijanka, ampak le okrog enega tedna. Že takrat sem veliko razmišljala o tem, ali produkti, ki jih kupujem, škodujejo živalim … Menim, da se vegetarijanci česa takega nikoli ne sprašujejo.

“Meni je osebno ta dogodek pokazal, da biti vegan ni dovolj. Vsakič, ko pogledam živali, ki je na poti v zakol, v oči, vem, da se moram boriti, ker veganstvo ni ‘kr ena dieta’, ne gre se samo za boljši krvni tlak ali manjši sladkor v krvi, ne gre se za manj kalorij v hrani, dietne tortice in manj mastno hrano, gre za živali.”

Kako je prišlo do preskoka, do odločitve za veganstvo?

Na spletni strani Youtube sem zagledala posnetek aktivista Earthling Eda, ki je snemal obisk mlečne farme in v tistem trenutku sem spoznala kruto stran mlečne industrije. Ko sem zagledala, kako mladiče trgajo materam, je bila to zame kot neka ‘klofuta resnice’ in vedela sem, da tega ne želim in ne bom podpirala.

Je bil preskok težak, se je bilo težko odreči čemurkoli?

Čeprav imam rada hrano, se mi ni bilo težko odreči ničemur. Težko je sploh reči, da se vegan čemurkoli odreče, ker je veganske hrane še pa še, samo veliko jo spregledamo, ker se jedilniki vrtijo samo okrog mesa. Osebno mislim, da če postaneš vegan zaradi etičnih razlogov, je prehod zelo preprost. Priznam pa, da sem v veliki dilemi z mojimi usnjenimi bulerji; velikokrat si rečem, da je bila škoda že narejena in da tega ne podpiram več, ampak vsakič, ko jih obujem, se počutim grozno, ker je ta koža včasih pripadala živali, ki je umrla z namenom, da lahko danes jaz nosim te bulerje. Tako, da se zelo veselim veganskih bulerjev z železno kapico, ki bodo malo bolj cenovno ugodni …

Zakaj si pravzaprav postala veganka?

Sama sem veganka, ker sem proti diskriminaciji in ne podpiram nasilja, sploh pa ne nad nedolžnimi bitji. Rekla bi, da sem 95% vegan zaradi etike, ostalo zaradi okolja in potem – tam nekje na zadnjem mestu – pridejo zdravstveni razlogi.

Torej si bila in tudi si zdrava?

No, moram povedati, da mi je veganstvo pomagalo odpraviti alergijo, za katero še zdravniki niso vedeli, od kod izvira. Občasno sem dobivala izbruhe srbečih izpuščajev, ki so bili v zadnjem letu pred prehodom zelo pogosti. Odkar sem veganka, jih še nisem imela.

Omenila si Earthling Eda, torej ti je on navdih, vzor, inspiracija …

Največji vzorniki so mi Gary Yourofsky, Earthling Ed, James Aspey ter Joey Carbstrong. Zaradi njih sem se takoj zaljubila v aktivizem. Povedati še moram, da bi še danes sedela doma in ne bi naredila nič, če ne bi prišli v Slovenijo aktivistki iz tujine, Shivonne in Ruth (iz Activism on the road) in mi dale ‘brco v rit’.

Kaj pa ‘slovenski navdih’??

Ja, zagon mi dajejo aktivisti, s katerimi skupaj organiziramo dogodke in ki stojijo z mano za pravice živali. Če lahko, jih seveda z veseljem omenim, to pa so Katarina Radaljac, Leonarda Fiket, Špela Vdovič, Pia Kermel Žamut, Kristina Franza, Roman Jerše, Monika Naumovski, Laura Ajdnik, Daša Keber… Brez njih bi težko izpeljala kakršni koli dogodek.

Če bi ti zdravnik rekel, da za zdravje nujno moraš jesti meso, mleko in/ali jajca, kako bi reagirala? Bi jedla?

Ha, ha, kot tečna aktivistka bi moji zdravnici pri naslednjem srečanju prinesla ogromno strokovne literature in potrjenih raziskav in ji naredila celo predavanje v čakalnici. Ni slabšega kot zdravnik, ki se od faksa naprej ne izobražuje več.

“Zame so največje počitnice v letu, ko grem na Metaldays festival in se usedem v Sočo s prijatelji, kjer nazdravimo z mrzlim pivom.”

Preskočila sva pomembno vprašanje, kako so tvoje veganstvo sprejeli tvoji domači?

Močno upam, da bo prišel dan, ko bo kdo v moji družini začel dejansko razumet, kaj pomeni beseda diskriminacija, ne pa samo v prazno govorit, da je ne podpirajo. O veganstvu nočejo slišati niti besedice, upam pa, da bodo enkrat spoznali, da so na napačni strani zgodovine.

Si uspela koga nagovoriti na veganstvo ali si raje tiho in si s svojimi dejanji le zgled?

Vedno mi bo ‘smešna’ zgodba, kako je moja najboljša prijateljica postala veganka. Obe sva zelo vzkipljive narave, zato če se v čemu ne strinjava, raje spremeniva temo. Ko sem ji povedala, da sem postala veganka, so bile njene prve besede: “Ok, samo ne govori mi nič od tega.” Pa se je odločila, da se ne strinja z neumnimi razlogi, kot nekateri, ki govorijo, da rastline čutijo in je šla na internet ter se pozanimala o proti argumentih.

In je ‘spregledala’?

Seveda je spoznala, da ni nobene sprejemljive možnosti, ki bi podpirala prepričanje, da je meso potrebno za življenje in da je trpljenje živali utemeljeno. Približno mesec dni kasneje se je odločila postati veganka. Na isti dan, ko se je odločila za veganstvo, je tudi moj mož – po gledanju dokumentarca Earthlings – rekel samo: “Guess I’ll go vegan!” Tako je bil tisti dan zame zelo vesel dan, saj sta dve meni zelo pomembni osebi sprejeli veganstvo in celo postali vegana.

Se ti je kakšen dogodek nasilja nad živalico še posebej vtisnil v spomin?

Moja teta ima počitniško hišico na Hrvaškem, kamor smo vedno hodili z družino na počitnice. V sosednji hiši so živeli kmetje in še danes se spomnim dneva, ko so imeli koline. Stara sem bila približno 8 let, mogoče še manj. Spomnim se, kako sem bila v sobi, v kateri okno gleda na dvorišče k sosedom. V spomin se mi je vtisnil prizor, ko so vlekli prašiča in ga silili v zakol. Predvsem pa to, kako je tista uboga žival jokala. Seveda je nato prišla mama po mene in mi rekla naj ne hodim v sobo.

Ja, starši so veliko ljudem, otrokom, prikrivali ta nagnusna dejanja …

Drži. Zato resnično zavidam veganom, ki so kot otroci lahko naredili povezavo s takimi dogodki ter svojim krožnikom in se odločili za veganstvo. Sama tega takrat nisem znala. Danes pa vidim nasilje nad živali povsod.

Kaj pa kakšen dogodek s tvojega sedanjega aktivističnega udejstvovanja?

Ja, v živo sem bila nazadnje priča nasilju, ko sem pred klavnico v Mariboru opazovala, kje bomo aktivisti stali za prvi dogodek Save movement-a … ko je prišel tovornjak s kravami. Odločila sem se, da bom opazovala, kako bo delavec razkladal živali. Veste, ljudje dostikrat ugovarjajo posnetkom o živalih na farmah, ki jih kažemo na ulicah, češ, da pri nas ni tako, da se to vse dogaja v velikih industrijah, na primer v Ameriki, Veliki Britaniji ipd.

“Ampak, kar sem tisti dan videla, je bilo točno to, kar je na posnetkih tujih aktivistov po svetu. Zafrustriran delavec, ki se dere na uboge živali in jih preganja z električno palico. Vse, kar je bilo slišati, je bilo kričanje jeznega delavca in kriki živali, ki so v bolečinah korakale svojemu koncu naproti.”

Resnica pa je drugačna??

Ampak, kar sem tisti dan videla, je bilo točno to, kar je na posnetkih tujih aktivistov po svetu. Zafrustriran delavec, ki se dere na uboge živali in jih preganja z električno palico. Vse, kar je bilo slišati, je bilo kričanje jeznega delavca in kriki živali, ki so v bolečinah korakale svojemu koncu naproti.

Obstaja možnost povratka med vegetarijance ali celo mesojedce?

Ni govora. Po vsakem Save movement dogodku se samo držim za glavo, kako sem lahko bila toliko let tako naivna, da sem verjela v ‘human zakol’. Vsakič, ko stojim z aktivisti pred klavnicami, dobim novi zagon. Save movement je res dogodek, s katerim poskušamo vsejedcem pokazati kruto resnico, vendar mislim, da bi tudi vsak vegan moral vsaj enkrat doživeti izkušnjo, kot je Save movement.

Ker??

Če bi prišli vsi vegani na ta dogodek, verjamem, da bi jih vsaj polovico postalo aktivistov in nobeden ne bi nikoli pomislil na to, da bi še kdaj jedel meso. Meni je osebno ta dogodek pokazal, da biti vegan ni dovolj. Vsakič, ko pogledam živali, ki je na poti v zakol, v oči, vem, da se moram boriti, ker veganstvo ni ‘kr ena dieta’, ne gre se samo za boljši krvni tlak ali manjši sladkor v krvi, ne gre se za manj kalorij v hrani, dietne tortice in manj mastno hrano, gre za živali. In ko se to enkrat zavedaš, ni več poti nazaj.

Kako si predstavljaš svoje življenje v prihodnosti, kakšno bi bilo tvoje idealno življenje?

Upam, da bom doživela veganski svet. To je resnično moja največja želja. Do takrat pa ostajam aktivistka.

Kakšen je tvoj življenjski moto?

Življenjskega mota nimam, vendar mislim, da že od vedno živim po principu – če ti nekaj ni všeč, tega ne podpiraj. Včasih sem s tem delala staršem sive lase, danes sem pa to usmerila v veganstvo.

“Čeprav imam rada hrano, se mi ni bilo težko odreči ničemur. Težko je sploh reči, da se vegan čemurkoli odreče, ker je veganske hrane še pa še, samo veliko jo spregledamo, ker se jedilniki vrtijo samo okrog mesa.”

Kaj želiš sporočiti ljudem?

Vsejedcem in vegetarijancem sporočam, da so na napačni strani zgodovine in da naj se že enkrat zbudijo iz iluzije, v kateri živijo. Veganom pa sporočam, da naj jim ne bo OK samo to, da so vegani, ampak naj se nam pridružijo – delati zgodovino in pomagati delati spremembe, ki se že dogajajo po svetu …