LCHF je prehranska in zdravstvena avantura

torek, 20. septembra 2016torek, 27. februarja 2018 C. T.

Edini razlog, zaradi katerega je treba pisati o LCHF, je naraščajoča popularnost, ki je posledica dejstva, da dieta promovira in do skrajnosti zaostruje teorijo o koristnosti nizkega vnosa ogljikovih hidratov. Je restriktivna oblika Atkinsonove diete, ki priporoča vnos 75 % potrebnega dnevnega energijskega vnosa, od tega iz ogljikovih hidratov 5 %, iz beljakovin 15 % in 80 % iz maščob. Ljudje radi berejo, da je popečena slanina z jajci dobra hrana, da je mastna pečenka najprimernejša hrana, da je zelenjava le za prilogo ali za dekoracijo.

Diete, ki temeljijo na minimalni uporabi ogljikovih hidratov, izhajajo iz zlagane predpostavke, da epidemije prehranskih bolezni povzroča povečana poraba ogljikovih hidratov in zmanjšana poraba maščob. Priporočila državnih organov naj bi zmanjšali vnos maščob in povečali vnos zelenjave, zagovorniki LCHF predstavljajo kot že uresničeno priporočilo, kar seveda ni res. Delež kalorij iz maščob v skupnih dnevnih kalorijah se v zadnjih 30 letih NI zmanjšal (se je povečal za 2 odstotni točki), delež OH se tudi NI povečal (se je zmanjšal za 3 odstotne točke).

Nekaj pomembnejših vzrokov debelosti in drugih prehranskih bolezni:

Pojemo preveč. Dnevni vnos kalorij smo v Sloveniji povečali za 22 %.
Pojemo preveč maščob, saj iz maščob zelo hitro nastane maščoba. Za pretvorbo 1 grama vnesenih maščob v maščobno tkivo telo skoraj ne porabi nič energije. Vso potrebno maščobo telo dobi iz celovite rastlinske hrane in dodatnega vnosa ne potrebuje.
Pojemo premalo cele rastlinske hrane. Znotraj velike skupine OH je 42 % slabih OH (prečiščeni sladkorji), kar pomeni, da zaužijemo bistveno premalo celovite škrobne in druge zelenjave. Telo je pri pretvorbi cele škrobne hrane v maščobna tkiva zelo neučinkovito, drugačna presnova je industrijskih sladkorjev, predvsem fruktoznega sirupa.
Za številne težave je odgovoren prevelik vnos beljakovin (predvsem živalskih), saj jih zaužijemo 50 %, kot jih priporoča EFSA in približno 100 % preveč, kot jih priporoča prehranska stroka.
Manj smo telesno aktivni.

Torej LCHF (enako kot vse druge izpeljanke Atkinsonove, paleo ali kakšne druge diete z nizkim vnosom OH) ne more biti utemeljena na predpostavki, da so krivi OH, in da je njihov vnos treba zmanjšati ter povečati vnos maščob.

Ta dieta nima opore niti v zgodovini prehranjevanja. Ljudje se, odkar obstajajo zanesljivi arheološki dokumenti, niso tako prehranjevali. Tudi danes ni raziskav o posledicah te diete pri velikem številu posameznikov v daljšem časovnem obdobju. Kot so zapisali zdravniki UKC LJ: »Natančnega delovanja ketogene diete ne poznamo. Razlage delovanja temeljijo predvsem na poskusih z živalmi. … Kot slabosti diete navajajo: zapletenost, nadzor nivojev ketonov in krvnega sladkorja, zvišan nivo holesterola in maščob v krvi, ledvični kamni, prebavne težave, motnje rasti, kostna demineralizacija, zaprtost. … Ketogena dieta ne vsebuje dovolj potrebnih vitaminov in mineralov, zato se lahko brez jemanja prehranskih dopolnil, razvije prehranska nedohranjenost.«

Maloštevilne raziskavice ne kažejo na uspešnost LCHF diete. Tudi novejša študija, objavljena v The American Journal of Clinical Nutrition, kaže na premajhno izgubo telesne teže. Je pa veliko odlično dizajniranih dolgoletnih študij na velikem številu oseb, ki dokazujejo, da je pretiran vnos maščob (in beljakovin) poguben za zdravje. LCHF je pač prehranska in zdravstvena avantura. Osebno nimam nič proti, če se kdo ob zavedanju morebitnih posledic spusti tudi v to avanturo, ne zdi se mi prav, da tako nepreverjeno dieto tako popularizirajo in da ministrstvo za zdravje ali za hrano na to temo ne reče ničesar.

Ketonska dieta je popolnoma nenaravna in tuja sami biološki zasnovi naših teles. Primarni biološki vir energije so ogljikovi hidrati (škrobna hrana), telo je uporabljalo in uporablja maščobe le v primeru, ko ni bilo dovolj OH. Izguba kilogramov v času LCHF je začasno učinkovita, a cena je lahko zdravje.

Ketonska dieta se je pokazala kot delno učinkovita pri obvladovanju epilepsije pri otrocih, vendar jo zaradi nevarnih posledic prakticirajo pod zdravniškim nadzorom. Enake posledice nastopajo pri odraslih praktikantih, zato je treba ravni ketonov pogosto meriti in je tudi drugače zahtevna pri načrtovanju in izvajanju.

Skratka, nobenih prehranskih, zgodovinskih, medicinskih, bioloških ali drugih argumentov ni, da bi kdo prakticiral to dieto. Še vedno velja pravilo, da je s celo (polnovredno, celovito) škrobno in drugo zelenjavo in sadjem treba zagotoviti do 10 % dnevnih energijskih potreb iz maščob (s čim manj dodane maščobe), od 4 do 8 % iz beljakovin (živalske beljakovine niso v ničemer superiornejše!) in nekaj več kot 80 % iz ogljikovih hidratov. Ljudje (z izjemno redkimi genskimi, hormonskimi in podobnimi motnjami), ki se tako prehranjujejo, kjer koli so na tem planetu skozi celo zgodovino človeštva, so brez izjeme vitki, brez diabetesa 2 in drugih prehranskih bolezni. To je tudi v prihodnje najboljša rešitev in garant odličnega zdravja in dolgega življenja.