KATJUŠA TOMAŽIČ: “Povpraševanje ustvarja ponudbo in mislim, da bi morali vsi vegani ves čas in povsod spraševati po veganskih jedeh.”
Katjuša Tomažič, 38-letna profesorica biologije iz Kamnika, inštruktorica šolskih predmetov, prevajalka in lektorica. Katjuša tudi preučuje prehrano, svetuje glede prehrane in pomaga ljudem pri prehodu na veganstvo. Je prostovoljka pri Slovenskem veganskem društvu, ukvarja se z reševanjem živali in rešenimi živalmi in je posvojiteljica več kosmatih in pernatih otrok, rešenih iz različnih razmer. Zanimajo jo duhovne vede, s katerimi se tudi ukvarja in jih preučuje. Rada hodi na sprehode in pohode, vadi (flow) jogo, trenutno pa je v pričakovanju svojega prvega biološkega otroka. Veganka je od 20. 8. 2012.
- Katjuša, kako gre tvoja pot do veganstva?
Vegetarijansko sem se iz etičnih razlogov začela prehranjevati, ko sem imela 13 let, vendar so mi doma zaradi slabokrvnosti in strahu, da bom še bolj zbolela, začeli spet pripravljati meso. Na povsem vegetarijansko hrano sem se vrnila, ko sem imela 28 let, takrat sem poleg mesa izločila tudi krzno, usnje in na živalih testirane izdelke. Štiri leta kasneje sem se odločila za veganstvo.
“Nekateri gostinci, hotelirji in delavci v javnih ustanovah naročilo veganske hrane še vedno smatrajo za nekaj eksotičnega in za izbirčnost, saj jim etična osnova veganstva še ni jasna. Zato tudi veganu postrežejo recimo juho z mesno osnovo ali sladoled z ‘malo’ kravje smetane. Vse jih je treba izprašati, preden naročiš oz. neseš v usta prvo žlico.”
- Vegetarijanka torej iz etičnih razogov … Zakaj si potem postala še veganka?
Ja, vegetarijanka sem postala iz etičnih razlogov. Takrat je bilo namreč povsod govora le o neetičnosti mesa, krzna, usnja in kvečjemu še na živalih testirane kozmetike. Vse to sem izločila. O spornosti mleka, jajc, medu, svile, volne, živalskih vrtov, cirkusov z živalmi, živali kot turističnih atrakcij itd. se ni govorilo in niti sanjalo se mi ni, kako živali trpijo tudi zaradi vsega tega. Veganka sem postala, ko sem slišala tudi o preostali problematiki.
- Se ti je kakšen dogodek nasilja nad živalico (iz mladosti ali danes) še posebej vtisnil v spomin?
V zgodnjih najstniških letih sem izvedela, da je neki priženjeni sorodnik tri mačje mladiče, ki jih je imela njihova mačka, vrgel ob steno. Ko sem to izvedela, se mi je stemnilo pred očmi in od mene, 12-letne deklice, je slišal precej težkih besed. Nikoli več ni storil česa podobnega. Mene pa so zaradi njegovega ravnanja kar nekaj časa tlačile more, čeprav poboja osebno nisem videla. Približno takrat sem se začela zavedati, da so ostale živali ljudem popolnoma enaka, t. j. čuteča bitja.
- Je bil preskok težak, se je bilo težko odreči mesu ali čemu drugemu?
Mesa nisem nikoli marala, zato se mu ni bilo težko odreči. Težko se mi ni bilo odreči niti večini mlečnih izdelkov, jajcem in medu. Sem pa na začetku malo pogrešala kravjo smetano. Vendar sem hitro našla riževo, sojino in kokosovo smetano …
- Kako so tvoje veganstvo sprejeli tvoji domači, pa sorodniki, itd? Kako kuhate doma?
Partner je moj prehod na veganstvo sprejel odlično, pravzaprav se je približno mesec dni kasneje zanj odločil tudi sam. Pri nama kuham večinoma jaz in tudi gostom pripravljam izključno vegansko hrano. Sorodniki na moje veganstvo gledajo različno, od tega, da mi kupujejo veganske izdelke in občasno pripravijo preprost veganski obrok, do tega, da so še po skoraj 6 letih začudeni nad mojim načinom življenja.
- Kaj pa prijatelji?
Prijatelji in znanci večinoma sprejemajo mojo odločitev, je pa nekateri ne razumejo povsem. Opažam, da še vedno – kljub povsem dostopnim veganskim izdelkom – mislijo, kako zelo težko mi je, ker se nikjer nič ne dobi in lahko jem čisto malo stvari … Zdaj v nosečnosti so me nekateri vprašali, ali mislim ostati kar celo nosečnost na veganski prehrani. Odgovorila sem, da si seveda želim zaradi razvijajočega se otroka obdržati zdravje, mu ne škoditi in da je kar se da zdrava in uravnotežena veganska prehrana zato edina primerna.
- Kako poteka nosečnost?
Nosečnost poteka brez težav in otrok se po besedah zdravnikov povsem normalno razvija.
“Sorodniki na moje veganstvo gledajo različno, od tega, da mi kupujejo veganske izdelke in občasno pripravijo preprost veganski obrok, do tega, da so še po skoraj 6 letih začudeni nad mojim načinom življenja.”
- Si uspela koga nagovoriti na veganstvo ali si raje tiho in si s svojimi dejanji le zgled?
Vem, da sem trem ljudem zagotovo pomagala do veganstva. Verjamem pa, da ti trije niso edini, saj sem tudi mentorica na Enostavnem veganskem izzivu ter se udeležujem akcij ozaveščanja ljudi o veganstvu in sem imela do zdaj neposreden stik ter pogovore že z nekaj sto ljudmi.
- Od kod črpaš znanje, kdo je (bil) tvoj veganski ‘učitelj’?
Znanje o prehrani in širjenju veganskega načina življenja črpam izključno iz verodostojnih študij. Kako še drugače pomagati živalim, pa se učim tudi iz izkušenj ljudi, ki že leta pomagajo živalim.
- Ti je veganstvo prineslo kakšne koristi?
Pred veganstvom sem bila 19 let slabokrvna (pomanjkanje železa), 3 mesece po prehodu na veganstvo so bili moji krvni izvidi spet povsem normalni. Pred veganstvom sem po vsaki daljši telesni aktivnosti vsaj 2 dni praktično ležala v postelji z zelo bolečimi mišicami, po prehodu na veganstvo sem brez težav povsem aktivna že naslednji dan. Pred veganstvom sem bila bolna vsaj 6-krat na leto, šlo je za prehlade, angine in različne viroze, po prehodu na veganstvo se to zgodi morda 1-krat na leto.
- Uh, kar velike in konkretne spremembe … Še kaj?
Lahko, seveda. Pred veganstvom sem imela 4 leta simptome endometrioze, ki so mi jo odkrili 4 mesece po prehodu na veganstvo in so mi takrat tudi odstranili endometriozna žarišča. Po operaciji sem nadaljevala z vegansko prehrano in izločila še gluten (t. j. dieta ob endometriozi). Od operacije in prehoda na vegansko brezglutensko prehrano je minilo že skoraj 6 let in od takrat nimam simptomov bolezni, kljub temu, da se le-ti ponovijo pri veliko bolnicah, sploh če, tako kot jaz (iz različnih razlogov) ne jemljejo hormonskih preparatov.
- Če bi ti zdravnik rekel, da za zdravje nujno moraš jesti meso, mleko in/ali jajca, kako bi reagirala? Bi jedla?
Večkrat sem že bila v tej situaciji. Upam si trditi, da po 6 letih študija prehrane o tej vem več kot povprečen zdravnik. Prav tako sem svoje znanje tudi že preizkusila na lastnem telesu in potrdilo se je, da za zdravje ne potrebujem nobenih živil živalskega izvora oziroma da so le-ta celo škodljiva.
- Rada kuhaš? Katero jed najraje pripraviš?
Rada kuham in ponavadi vse pripravim iz osnovnih sestavin. Poleti najraje jem začinjen, pečen mladi krompir, skupaj z bogatimi solatami (z vsej 6 sestavinami in prelivom), za sladico pa domač veganski sladoled. V hladnejšem delu leta so mi najljubši testeninski narastki, recimo zapečeni svedrci z grahom, korenjem, cvetačo, bešamelom, paradižnikovo omako in veganskim sirom. Rada jem tudi vegansko mehiško in azijsko hrano.
“O spornosti mleka, jajc, medu, svile, volne, živalskih vrtov, cirkusov z živalmi, živali kot turističnih atrakcij itd. se ni govorilo in niti sanjalo se mi ni, kako živali trpijo tudi zaradi vsega tega. Veganka sem postala, ko sem slišala tudi o preostali problematiki.”
- Kako izgleda tvoj dan, ko nisi v službi/šoli, recimo sobota ali nedelja?
Ponavadi greva s partnerjem na kakšen izlet ali pa se malo več ukvarjam z družinskimi člani, družim s prijatelji in skuham kaj, kar zahteva več časa.
- Se ti je že kdaj zgodilo kaj zanimivega v restavraciji ob naročanju veganske hrane?
Nekateri gostinci, hotelirji in delavci v javnih ustanovah naročilo veganske hrane še vedno smatrajo za nekaj eksotičnega in za izbirčnost, saj jim etična osnova veganstva še ni jasna. Zato tudi veganu postrežejo recimo juho z mesno osnovo ali sladoled z ‘malo’ kravje smetane. Vse jih je treba izprašati, preden naročiš oz. neseš v usta prvo žlico. Nekateri pa vegansko prehrano/pijačo še dodatno zaračunajo in kljub temu dobiš na krožnik kakšno čudno kombinacijo, recimo narezano svežo zelenjavo in tahini omako za zajtrk.
- Kaj naročiš v restavraciji, ki NIMA veganske hrane na meniju?
Povpraševanje ustvarja ponudbo in mislim, da bi morali vsi vegani ves čas in povsod spraševati po veganskih jedeh. Ponavadi najprej vprašam, kaj imajo veganskega (in brez glutena, ki ga, kot že rečeno, ne smem). Če mi kaj predlagajo, to naročim. Če vidim oz. na podlagi natakarjevih odgovorov zaslutim, da ne poznajo takšne hrane, jim predlagam, kaj bi mi lahko pripravili.
- Lahko rečeš, da te veganstvo izpopolnjuje, da si z veganstvom dosegla smisel življenja in zakaj?
Z veganstvom sem dosegla mirno vest. Z lahkoto pogledam v oči pujsu, kravi, kuncu, kokoši …, pa tudi ljudem, ker se zavedam, da jim s svojim načinom življenja bistveno manj onesnažujem okolje.
- Obstaja možnost povratka med vegetarijance ali celo mesojedce?
Ta možnost ne obstaja. Ne bi mogla jesti živali oz. jim krasti nekaj njihovega, po tem pa jim še kdaj pogledati v oči.
- Omenila si že, da imaš nekaj posvojenih živalic …
Imam 5 posvojenih, rešenih muc, pomagam pa skrbeti še za 2 mucka, 1 kužka in eno (prav tako rešeno) kokoško.
- Kako si predstavljaš svoje življenje v prihodnosti, kakšno bi bilo tvoje idealno življenje?
Če bi se (finančno) izšlo, bi imela celo posestvo rešenih rejnih in okrevajočih prostoživečih živali, za katere bi skrbela.
“Upam si trditi, da po 6 letih študija prehrane o tej vem več kot povprečen zdravnik. Prav tako sem svoje znanje tudi že preizkusila na lastnem telesu in potrdilo se je, da za zdravje ne potrebujem nobenih živil živalskega izvora oziroma da so le-ta celo škodljiva.”
- Koga izmed slovenskih veganov, vegetarijancev ali presnojedcev bi predlagala za naslednjega intervjuvanca?
Definitivno bi me zanimala zgodba koga, ki je vegan že 15 in več let. Predvsem zato, ker vem, kako težko je bilo takrat orati ledino.
- Kaj želiš sporočiti ljudem, bodisi vsejedcem, bodisi veganom?
Vsejedcem in vegetarijancem bi sporočila naslednje: samo recite da načinu življenja, pri katerem ali nič ali pa, če ne gre drugače, res minimalno škodujete čutečim bitjem in okolju. Vaša vest bo za nekaj ton lažja.
Opomba:
V času opravljanja intervjuja, natančneje v petek, 29. 6. 2018, je Katjuša povila 50 cm velikega in 3.180 g težkega fantka Amadeja. Iskrene čestitke in vse dobro tudi malemu vegančku!
Povezave:
