Jod. Skrito znanje, ki vam bo spremenilo življenje

Po mnenju dr. Guya E. Abrahama je “medicinska jodofobija” ali nepotrebni strah pred uporabo anorganskega joda ali jodida verjetno povzročila več trpljenja in smrti ljudi kot obe svetovni vojni skupaj, zaradi preprečevanja pomembnih kliničnih raziskav dnevnih potreb po jodu, ki so potrebno za optimalno duševno in fizično zdravje. Najbolj nevarna napačna predstava o jodu je razumevanje, da rafinirana jodirana sol zadostuje za naše dnevne potrebe po jodu. Po raziskavah se telo v najboljšem primeru absorbira le 10 % joda iz soli. Priporočeni dnevni odmerek joda je 150 μg, ta izračun pa temelji na potrebi ščitnice po jodu, da bi se izognili golši. Potrebe drugih organov niso vključene v to številko.
(Tekst je preveden z Google translate, original tekst v hrvaščini je na povezavi na koncu prispevka)

 

Na strani zdravja

Po mnenju dr. Guya E. Abrahama je “medicinska jodofobija” ali nepotrebni strah pred uporabo anorganskega joda ali jodida verjetno povzročila več trpljenja in smrti ljudi kot obe svetovni vojni skupaj, zaradi preprečevanja pomembnih kliničnih raziskav dnevnih potreb po jodu, ki so potrebno za optimalno duševno in fizično zdravje.

Najbolj nevarna napačna predstava o jodu je razumevanje, da rafinirana jodirana sol zadostuje za naše dnevne potrebe po jodu. Po raziskavah se telo v najboljšem primeru absorbira le 10 % joda iz soli. Priporočeni dnevni odmerek joda je 150 μg, ta izračun pa temelji na potrebi ščitnice po jodu, da bi se izognili golši. Potrebe drugih organov niso vključene v to številko.

Poleg tega niso upoštevani učinki široko razpršenih toksinov, ki so se pojavili v prejšnjem stoletju in blokirajo jod. Dodatek joda v ustreznih količinah poleg svinca in živega urina poveča izločanje težkih kovin, deluje pa tudi razstrupljevalno s povečanim izločanjem fluoridov, bromidov in kloridov.

Trenutni dnevni priporočeni odmerek joda niti približno ne zadošča za vse potrebe telesa. Večina ljudi potrebuje 12-50 mg na dan v kombinaciji čistega joda in kalijevega jodida, ki ga zlahka najdemo v Lugolovi raztopini v obliki tablet ali tekočine.

 

Jod lahko spremeni vaše zdravje

Jod je bistven element v sledovih. To pomeni, da ga potrebuje vsaka celica našega telesa. Jod ima odlične protibakterijske, protiparazitske, protiglivične in protivirusne lastnosti, deluje pa tudi proti raku.

Na žalost je v današnjem sodobnem svetu pomanjkanje joda doseglo razsežnosti pandemije, ker ga izpodrivajo toksini, kot so bromidi, pesticidi in različni aditivi za živila. Poleg tega je sodobno kmetijstvo povzročilo pomanjkanje joda in drugih mineralov v tleh. Pridelki, ki rastejo na takih tleh, bodo imeli malo joda.

Življenjski slog in prehrana lahko povzročita tudi pomanjkanje joda v telesu. Posebej ogroženi so ljudje, ki uživajo veliko pekovskih izdelkov (kruh, testenine itd.), ki vsebujejo visoke vsebnosti bromida, in tisti, ki ne uživajo morske hrane, alg ali morske soli.

Po mnenju dr. Brownsteina, avtorja knjige “Jod: Zakaj ga potrebujete, zakaj ne morete živeti brez njega”, približno ena tretjina svetovnega prebivalstva živi v regijah s pomanjkanjem joda. On in drugi raziskovalci so testirali na tisoče ljudi in dobili dosledne rezultate: približno 96 % bolnikov je imelo nizko raven joda. Svetovna zdravstvena organizacija priznava pomanjkanje joda kot glavni vzrok duševne zaostalosti, ki ga je mogoče preprečiti. Pomanjkanje joda je bilo prepoznano kot pomemben zdravstveni problem v 129 državah, kar 72 % svetovnega prebivalstva pa trpi zaradi motenj, ki jih povzroča pomanjkanje joda.

V ZDA jod dodajajo soli za preprečevanje golše. Toda kot vemo, imajo te dodane količine majhen učinek pri preprečevanju ali nevtralizaciji številnih drugih oblik bolezni.

Bolezni, povezane s pomanjkanjem joda so: rak dojk, rak ščitnice, rak jajčnikov, rak maternice, rak prostate, avtoimune bolezni ščitnice, hipotiroidizem, fibrocistične spremembe dojk, hiperaktivnost in motnja pozornosti, kronična utrujenost, fibromialgija.

Poleg tega jod uporabljamo za zdravljenje naslednjih bolezni: hiperaktivnost in motnje pozornosti, ateroskleroza, bolezni dojk, Dupuytrenova kontraktura, prekomerno izločanje na sluznici, fibrocistične dojke, golša, hemoroidi, glavoboli in migrene, fibromialgija, kronična utrujenost, hipertenzija. , okužbe, keloidoza, bolezni jeter, nefrotski sindrom, bolezni jajčnikov, kamni v žlezah slinavk, Peyroniejeva bolezen, bolezni prostate, lojnice, bolezni ščitnice, vaginalne okužbe, sifilis, maternični fibroidi, zastrupitve s težkimi kovinami (živo srebro, svinec, arzen), škrlatin povišana telesna temperatura, bronhitis in pljučnica, debelost, depresija, bolečine v dojkah, ekcemi, bolezni genitourinarnega sistema, revmatizem, tonzilitis, bolečine v trebuhu, zamegljeno mišljenje, alergije, menstrualne motnje, okužbe dlesni, luskavica, srčne aritmije, visok holesterol, zaprtje, tanki lasje, tip 2 sladkorna bolezen, težave z očmi, gastroezofagealni refluks, multipla skleroza, gastropareza…

Ta širok spekter različnih bolezni, ki jih je mogoče izboljšati z jodom, nam daje precej dobro predstavo o tem, kako pomemben je jod in kako razširjeno je pomanjkanje joda.

Kot pravi Lynne Farrow, avtorica knjige The Iodine Crisis, se jod v medicini uporablja že 15.000 let. V 19. stoletju so izbrali jod kot zdravilo proti tumorjem in agresivnim boleznim neznane etiologije. Farrow tudi meni, da je najnevarnejša napačna predstava o jodu ideja, da rafinirana jodirana sol zadostuje za naše dnevne potrebe po jodu. Po raziskavah Farrowa in Brownsteina telo v najboljšem primeru absorbira le 10 % joda iz soli. Večina ljudi se danes izogiba rafinirani soli zaradi njene škodljivosti in napačnega razumevanja, da je sol (v katerikoli obliki) škodljiva za zdravje krvožilnega sistema.

 

Naš strupeni svet

Tudi če bi vam uspelo vsak dan zaužiti približno 2 kilograma svežih morskih sadežev ali morskih alg, da bi zadovoljili svoje potrebe po jodu, ne živite pod steklenim zvonom. Jedrska katastrofa v Fukušimi je najverjetneje onesnažila vse svetovne morske alge, ki so pomemben vir joda. Obstaja tudi 2.053 jedrskih eksplozij, ki so se zgodile po vsem svetu od 40. do 90. let 20. stoletja, v zadnjem času pa je bil osiromašeni uran uporabljen kot strelivo v vojnah v ZDA. Ne pozabimo niti na Černobil…

Znano je, da radioaktivni jod, ki se uporablja pri različnih medicinskih posegih, še dodatno poslabša problem pomanjkanja joda v telesu. Tudi izpostavljenost kemičnim spojinam, ki zavirajo vezavo joda v telesu (npr. bromidi, fluoridi, kloridi), še dodatno poslabša težavo. Številne države še naprej dodajajo fluor pitni vodi, kljub dokazom o škodljivih učinkih na zdravje. Da je stvar še hujša, je fluor še bolj toksičen, ko v telesu primanjkuje joda.

Dobra novica je, da uživanje joda v ustreznih količinah poveča izločanje težkih kovin z urinom, kot sta svinec in živo srebro, ter ima tudi razstrupljevalni učinek s povečanim izločanjem fluoridov, bromidov in kloridov. To je zelo pomembno, ker so brom, fluor in klor strupeni halidi, ki tekmujejo med seboj za absorpcijo in vezavo na receptorje v telesu. Jod tekmuje za te iste receptorje in ko je prisoten v zadostnih količinah, izpodrine te strupene elemente.

Perklorat – spojina klora – uniči transportni sistem joda v našem telesu. Že v majhnih količinah lahko povzroči raka in oslabi imunski sistem. Perklorat se uporablja v neštetih industrijskih izdelkih, od vsakdanjih predmetov, kot so strojeno usnje ali avtomobilske zračne blazine, do raketnega goriva.

Zastrupitev z bromidom je povezana z delirijem, psihomotorično zaostalostjo, shizofrenijo in halucinacijami. Ljudje, ki zaužijejo brom, se počutijo dolgočasni in apatični ter se težko koncentrirajo. Bromidi povzročajo tudi hudo depresijo, glavobole in razdražljivost. Ti simptomi se lahko pojavijo že pri zelo majhnih količinah broma v prehrani.

Dr. Brownstein pojasnjuje, kako brom moti uporabo joda v ščitnici in povsod tam, kjer je jod koncentriran v telesu. Zaradi vpliva na vezavo joda v telesu, brom in fluor imenujemo “goitrogeni”, kar pomeni, da prispevata k nastanku pomanjkanja joda v telesu. Bromidi in fluoridi so strupene snovi, ki nimajo terapevtskega učinka na naše telo.

Brom je znan karcinogen in se lahko veže na receptorje za jod v prsih. Ženske z rakom dojke imajo v primerjavi z ženskami brez raka visoke ravni strupenih halidov, kot sta brom in fluorid. Nasprotno ima jod protirakaste lastnosti.

Ženske dojke so eno glavnih mest za shranjevanje joda. Vzdrževanje ustrezne ravni joda je nujno za pravilno delovanje ščitnice in ohranjanje normalne strukture dojk.

Dr. Brownstein pravi: “Vse žleze v telesu so za optimalno delovanje odvisne od ustreznih ravni joda. Študije na živalih kažejo na težave z nadledvičnimi žlezami, timusom, jajčniki, hipotalamusom in hipofizo ter celotnim endokrinim sistemom ob pomanjkanju joda. Pravzaprav je največja koncentracija joda poleg ščitnice v jajčnikih. Pomanjkanje joda vodi v neravnovesje endokrinega sistema. Nemogoče je imeti uravnotežene hormone brez ustrezne količine joda.”

 

Medicinska jodofobija

Po besedah ​​dr. Guya E. Abrahama je medicinska jodofobija ali iracionalni strah pred uporabo anorganskega, neradioaktivnega joda ali jodida verjetno povzročila več človeškega trpljenja in smrti kot obe svetovni vojni skupaj, saj je preprečila pomembno klinično testiranje vsakodnevne potrebe po jodu, potrebne za optimalno duševno in fizično zdravje.

Kdo bi si mislil, da je ščitnica tako pomembna in je lahko eden od ključev do dobrega zdravja?

Abraham je bil eden vodilnih raziskovalcev joda, predlagal je, da je potreben dnevni vnos joda, potreben za vzdrževanje nasičenosti z jodom v telesu, 13 mg na dan. Ko so potrebe po jodu pokrite, lahko ščitnica prejme približno 50 mg joda. Ščitnica potrebuje približno 6 mg joda na dan, da ohrani svoje delovanje. Dojke potrebujejo vsaj 5 mg joda na dan, kar pušča 2 mg joda za preostali del telesa. Drugi na podlagi raziskav dr. Guya E. Abrahama predlagajo, da zdravi posamezniki potrebujejo 1-3 mg na dan za vzdrževanje potreb. To je še vedno več od priporočenega odmerka 150 μg joda na dan!

Mnogi zdravstveni delavci se bojijo joda, ker ne poznajo povsem njegove biokemije in fiziologije. Poročajo, da verjamejo, da jod povzroča hipotiroidizem, v resnici pa jod pomaga normalizirati delovanje ščitnice. Eden od razlogov za to napačno prepričanje je visoka raven TSH (hipofiznega hormona, ki stimulira ščitnico), ki se pojavi pri jemanju joda. Ta hormon je standardni test za preučevanje delovanja ščitnice. Običajno se izloča v povečanih količinah, ko obstaja hipotiroidizem.

Vendar, kot pojasnjuje dr. Brownstein: Poleg spodbujanja proizvodnje ščitničnih hormonov ima TSH še eno funkcijo. Pomaga stimulirati proizvodnjo molekul, ki so bistvenega pomena za transport joda v telesu, tako imenovanih simporterjev natrijevega joda (NIS). Brez ustreznih ravni teh molekul jod ne more vstopiti v celice, kjer je potreben. Telo bolnika, ki nima dovolj joda, nima velike potrebe po teh molekulah, ker je na voljo malo joda, ki ga je treba transportirati v celice. Ko pa začne tako telo dobivati ​​ustrezne količine joda, ga je treba transportirati do ustreznih celic.

Kako dolgo je TSH povišan? “Ugotovil sem, da lahko TSH ostane na višji ravni do 6 mesecev, preden se vrne v normalno stanje. Kako visoko se dvigne TSH? Normalna raven TSH je 0,5-4,5 mlU/l. Nekaj ​​časa sem ugotovil povišane ravni 5-30 mlU/L, včasih tudi do šest mesecev, preden so se vrnile v normalno stanje. TSH se bo vrnil v normalne meje, ko bo ščitnica nasičena z jodom.”

Jod ne povzroča hipotiroidizma. Poleg tega glavna ščitnična hormona, T4 in T3, sploh ne moreta nastati brez joda. Ko človeku primanjkuje joda, se pojavi hipotiroidizem, ker telo nima dovolj snovi za proizvodnjo T4 in T3. Dodatek joda bo izboljšal in celo pozdravil hipotiroidizem brez uporabe sintetičnih zdravil. Poleg tega raziskave kažejo, da lahko jemanje ščitničnih hormonov v stanju pomanjkanja joda dodatno poslabša situacijo zaradi povečane stopnje metabolizma.

Dr. Brownstein poroča, da jemanje ščitničnih hormonov v stanju pomanjkanja joda poveča tveganje za nastanek raka dojke in morda drugih vrst raka. Pričakovati je, da bo vsaka snov, ki hkrati zmanjšuje zalogo joda v telesu in povečuje njegove potrebe, negativno vplivala na zdravje.

Dodatno napačno prepričanje je, da je jod kontraindiciran pri avtoimunskih boleznih ščitnice, kot sta Gravesova ali Hashimotova bolezen. Pravzaprav imajo tisti, ki nimajo dovolj joda, večjo možnost, da njihovo telo proizvede protitelesa, ki napadejo ščitnico. Avtoimunske bolezni – vključno z boleznimi ščitnice so primeri povečanega oksidativnega stresa v telesu.

Oksidativni stres je pravzaprav vnetje in ga lahko primerjamo s požarom. Ogenj lahko pogasimo le z ustreznimi sredstvi, in sicer z antioksidanti, nerafinirano soljo, ustreznimi hranili in protivnetno dieto (brez glutena, brez GSO, z nizko vsebnostjo sladkorja in veliko živalskih maščob). Ljudje, ki trpijo za avtoimunskimi boleznimi ščitnice, morajo poleg joda zaužiti tudi ustrezna hranila, da pozdravijo škodo, ki jo povzroča čezmerni oksidativni stres in pomanjkanje joda.

Ali obstajajo pogoji, v katerih je jemanje joda nevarno? Da, vendar je zelo redko. Kot opisuje dr. Brownstein v svoji knjigi: “Ali zdravljenje z jodom povzroča hipertiroidizem? Na medicinski fakulteti so me učili, da je tako, zlasti pri bolnikih z avtoimunskimi boleznimi ščitnice, kot sta Gravesova ali Hashimotova bolezen. Tega še danes učijo mlade zdravnike. Če torej odgovorim na vaše vprašanje: izjemno redko. S kolegi smo ugotovili, da je v 12 letih od tisočih bolnikov, ki smo jih zdravili z jodom, manj kot 10 razvilo hipertiroidizem.

Ko predavam zdravnikom, jim povem, da obstaja posebno stanje, ki lahko povzroči nagnjenost k hipertiroidizmu, ki ga povzroči jod. To stanje se pojavi pri bolniku, ki ima vozlič v ščitnici, ki deluje avtonomno. To včasih imenujemo topel vozel na slikanju ščitnice. Takšen vozlič, ki deluje avtonomno, ni pod nadzorom hipofize ali hipotalamusa kot ostala ščitnica. Ko je prisoten jod, lahko takšni vozli absorbirajo velike količine ščitničnih hormonov, kar povzroči hipertiroidizem. To stanje je mogoče zlahka diagnosticirati s pregledom ščitnice. Veliko pogosteje pa jo diagnosticiramo po dajanju joda, ko bolnik postane hipertiroiden že po prvih nekaj odmerkih.

Kako zdraviti bolnike z avtonomnimi ščitničnimi vozliči? Takšni bolniki ne smejo jemati joda in se morajo izogibati hrani, bogati z jodom (kot so morske alge), DOKLER vozliča ne odstranijo kirurško.”

Ko pomislimo na splošno razširjeno napačno razumevanje tako neverjetno koristne snovi, kot je jod, lahko pomislimo, kako se lahko popolnejše znanje in uporaba namenoma zatirata.

Kot smo do sedaj opazili in analizirali, je zahodni alopatski pristop k medicini doslej ogromno ljudi zapeljal na napačno pot in jim onemogočil srečno in izpolnjujoče življenje. Doslej smo ugotovili vse prednosti diete z zelo malo ogljikovimi hidrati in bogato z živalskimi maščobami, dodajanjem različnih vitaminov in vitalnih hranil, načine in razloge za razstrupljanje itd. Vendar glede na količino denarja in moči, ki farmacevtska podjetja in druge industrije koristijo zdravju, ker ohranjajo ljudi v slabem zdravju, ni čudno, da nas je toliko bolnih!

Ne glede na to, ali je ta ignoranca širše medicinske javnosti, ko gre za jod, posledica preproste lenobe ali zvijačnih načrtov, je dejstvo, da bomo zdaj, v luči teh neprecenljivih informacij o jodu, lahko svoje zdravje vzeli v svoje roke. lastne roke. Izbira je samo naša.

 

Protokol jemanja joda

Zaužiti morate dovolj joda. Kot smo že omenili, dnevni priporočeni odmerek, ki trenutno velja za jod, niti približno ne zadostuje za vse potrebe telesa. Večina ljudi potrebuje 12-50 mg na dan kombinacije čistega joda in kalijevega jodida, ki ju lahko najdemo v Lugolovi raztopini, v obliki tablet ali tekočine. Nekateri bodo potrebovali manj. Lugolova raztopina ima lahko različne koncentracije. Ta tabela lahko služi kot grobo vodilo:

Začnite z eno kapljico Lugola po zajtrku in povečajte za eno kapljico vsake 3 dni, dokler ne opazite izboljšanja. Začeti z najnižjim odmerkom in ga počasi povečevati, da bi se izognili hudim reakcijam razstrupljanja, se zdi najbolj moder pristop.

Izogibajte se jemanju Lugola pozno zvečer, ker vas lahko preveč napolni z energijo, prepozno pa lahko povzroči tudi nespečnost.

Jemljite vitamina B2 (riboflavin) in B3 (niacinamid) za spodbujanje delovanja sistema NADPH – s tem boste pripomogli k pravilni presnovi joda, zmanjšali nastajanje škodljivih avtoprotiteles in zagotovili dovolj energije v obliki molekul ATP. Koliko? 100 mg B2 in 500 mg B3 dvakrat na dan.

Vzemite tudi antioksidante, da zmanjšate škodo zaradi oksidativnih reakcij. Vitamin C v količini 3-10 gramov čez dan. 3 g vitamina C vsaj eno uro po odmerku Lugola, najbolje po 2 urah. Pri močnih reakcijah razstrupljanja, ki jih sproži jod, lahko ta odmerek ponovite glede na to, kako vaše črevesje prenaša vitamin C. Ni priporočljivo jemati vitamina C po 16. uri, ker lahko povzroči nespečnost zaradi energizirajočega učinka.

Zaužijte 300-600 mg magnezija dnevno. Magnezij pomaga pri reakcijah razstrupljanja, saj sodeluje pri več kot 300 presnovnih procesih v telesu. Prav tako znižuje visoke ravni znotrajceličnega kalcija, ki povzroča oksidativni stres. Najbolj primerna oblika magnezija je glicinat in magnezijevo olje transdermalno.

Jemljite selen ali L-selenometionin 200 μg dnevno. Varen odmerek je: 100-400 μg. Selen je pomemben za uravnavanje delovanja ščitnice in presnovo joda. Pri pomanjkanju selena se lahko pojavijo avtoimune težave s ščitnico. Selen aktivira ščitnične hormone in zmanjša stranske učinke zdravljenja z jodom.

Zaščitite jetra. Jemljite N-acetil cistein ​​(NAC) 600-1200 mg dnevno, alfa lipoično kislino (200-600 mg) ali sikavico, znano tudi kot gadova trava.

Pijte veliko vode in uživajte nerafinirano sol za izpiranje bromidov. Klor je učinkovit zaviralec toksičnega broma, nerafinirana sol pa je sestavljena iz natrijevega klorida. Nemogoče je zmanjšati raven broma v telesu, če ne jemljete nerafinirane soli, približno 1-1,5 čajne žličke na dan. Za zmanjšanje vnetnega oksidativnega stresa je nujen tudi zadosten vnos nerafinirane soli v telo.

Zaužijte vsaj 1/4 čajne žličke nerafinirane soli v velikem kozarcu vode takoj po vstajanju in vsaj dvakrat na dan (lahko jo vlijete v prazno kapsulo). Prepričajte se, da jemljete Lugol ločeno od slane vode, vsaj 40 minut do ene ure.

• Na kratko, 1/2-1 čajna žlička nerafinirane morske soli v velikem kozarcu vode takoj po tem, ko se zbudite.
• Lugolova raztopina (začnite z najmanjšim odmerkom) po zajtrku ali obroku, nikoli po 16. uri.
• 200 mg B2 (riboflavin) na dan. Lahko se jemlje v dveh odmerkih skupaj z Lugolom.
• 1.000 mg B3 (niacinamid) na dan, razdeljeno na dva odmerka skupaj z Lugolom.
• 200 μg selena (nič več!), enkrat na dan z jutranjo dozo lugola.
• 3 do 10 gramov vitamina C – razdeljeno na dva odmerka vsaj eno uro po Lugolu.
• 500 mg magnezija – najbolje v obliki glicinata, zaužiti pred spanjem.
• Zaščitite jetra z NAC, ALA in/ali ribjim oljem.

 

Težave z reakcijami razstrupljanja in njihova rešitev

Simptomi zastrupitve z bromom se lahko pojavijo že pri zelo majhnih količinah broma v prehrani. Če joda primanjkuje, se toksičnost broma poveča. Na žalost je zastrupitev z bromom zelo pogosta. Brom se uporablja kot antibakterijsko sredstvo v bazenih in toplicah. Prisoten je tudi v pesticidih in nekaterih zdravilih. Zastrupitev z bromom vodi do različnih težav s ščitnico, vključno z avtoimunskimi težavami. Naše telo lahko izloči brom le, če ima na voljo dovolj joda.

Že ena kapljica Lugolove razlugolovatopine bo sprožila razstrupljanje bromidov, ki so se v vašem telesu nabirali leta. Reakcije razstrupljanja z bromidom se lahko kažejo na naslednje načine: trepetanje vek, trzanje nog ali stopal, mravljinčenje v rokah in nogah, temne misli, depresija, tesnoba, pretirano čustvovanje, ugrizi ust in jezika, akne (cink lahko včasih pomaga pri tej težavi) , kožne rane, izpadanje las, težave z razmišljanjem, bolečina, izpuščaj, kovinski okus v ustih, bolečina v sinusih, češnjevi angiomi, izcedek iz nosu, glavoboli, sedacija, letargija, nenavaden občutek pri požiranju, neprijeten vonj po koži, nenavadna barva in vonj urina, suh usta, spazem sečnice, pogosto uriniranje, driska, zaprtje, spremembe vida, razdražljivost, povečano slinjenje, intenzivne sanje, hormonske spremembe, bolečine v ledvicah, občutljivost dojk.

Za lajšanje teh simptomov moramo piti dovolj slane vode in uživati ​​zgoraj naštete vitamine in minerale. Če so simptomi hudi, lahko odmerek prilagodite tako, da vsaj za 48 ur prenehate jemati jod, da omogočite telesu in ledvicam, da izločijo brom. Če se simptomi razstrupljanja poslabšajo po povečanju odmerka joda, se lahko vedno vrnete na nižji odmerek.

Naredite lastno raziskavo o tem elementu in se, kot vedno, najprej posvetujte s strokovnjakom, preden eksperimentirate z vnosom joda.

Tekst: dr. med. Gabriela Segura, srčna kirurginja (SOTT.net) | Vir: Provjeri.hr |

 

Ta članek ne predstavlja medicinskega nasveta, niti ne more nadomestiti vaše lastne raziskave za pridobitev ustreznega znanja o terapiji z jodom. Naš zaključek je, da je bilo znanje o jodu in njegovih koristih zamolčano. Čeprav jod poznajo vsi, je ta element po krivici podcenjen in zelo malo ljudi ve za njegovo sposobnost izboljšanja zdravja ljudi.