EKSPLOZIVNO! So bili očetje naših očetov velikani? Osupljivi orjaki preteklosti

So bili očetje naših očetov velikani? Zagotovo so imeli duha velikanov; njihovo bogato znanje in izjemne moči so jih v primerjavi s palčki, kakršni smo v tem smislu sami, nedvomno naredili za velikane. Vendar so bili tudi dejansko zelo veliki. Vsi smo slišali za orjaške junake legend, imenovane kiklopi ali ogri. Velikani so bili na splošno predstavljeni kot bitja, ki so bila tako velika, da je zemlja trepetala, ko so hodili po njej. V vsakem primeru se zdi, da pripovedi o velikanih niso le pravljice, če upoštevamo dejstvo, da so bili njihovi ostanki najdeni po vsem svetu. Pa ne le ostanki orjaških ljudi, temveč tudi živali, dreves in drugih bitij. Skrivnostne tančice davne preteklosti in debele plasti laži, s katerimi nas je prekrila vladajoča elita, skrivajo marsikaj. Čas je, da jih začnemo odstirati.

Velikani v Svetem pismu in mitologiji

Obstoj civilizacije velikanov ostaja vse do danes zavit v skrivnost in v zvezi s tem obstaja celo nekakšna tajna konvencija, ki lahko vse dokaze o njihovem obstoju pomete pod preprogo. Številni severnoameriški Indijanci govorijo o orjaških ljudeh, ki naj bi nekoč živeli in pohajkovali po ozemljih njihovih prednikov. Po celotnem ozemlju današnjih ZDA lahko najdemo tradicije teh starodavnih velikanov.

Sveto pismo pogosto omenja velikane: Nefilimi naj bi bila polbožanska bitja. Kralj Og naj bi imel železno posteljo, dolgo dobre 4 metre; v višino naj bi meril vsaj 3,7 metra. Goljat, orjaški tekmec kralja Davida, naj bi bil visok skoraj 3 metre. Enako velja za Tračana Maksiminusa Cezarja, ki je živel v Rimu okoli leta 235.

Grška mitologija je uvedla tri božanske družine. Prva so bili Kiklopi, elementarni velikani, ki so obvladali strele in grmenje. Druga so bili Titani, božanski velikani, gospodarji življenja, stvaritelji človeka. Tretji pa so bili “božji pankrti”, gospodarji smrti in uničenja. Zevs, ki je bil Titan, je svojo moč nad strelo podedoval od Kiklopa. Lahko je prevzel obliko velikana ali živali.

Hindujska mitologija omenja velikane vseh vrst. Najbolj znani so deve, nižji bogovi, ki se kažejo pod krinko bitij s pretiranimi lastnostmi. Junaki, kot sta Krišna ali Arjuna – oba sta polboga -, so lahko po svoji volji prevzeli videz velikanov.

Tudi keltska mitologija omenja številne velikane. Prvi med njimi so legendarni Tuatha De Danann, ljudstvo boginje Dane. Za Irske Kelte so bili Tuathi graditelji megalitov, ki so jih v bitki pri Mag Tuiredu premagali Kelti.

Tudi Sumerci so trdili, da so bili prvi možje velikani. Tudi bivši bogovi naj bi bili. Na njihovih slikah so pogosto skupaj prikazani visoki in majhni ljudje. Na prvi pogled se zdi, da ni pomembne razlike v velikosti med upodobljenimi liki, ker je videti, kot da so manjši ljudje v ozadju, tako da se le zdijo manjši. Poznavalec pa lahko vidi, da ni tako. To je vsekakor sodoben način razmišljanja. V starih časih zakoni perspektive še niso bili znani, kar lahko pomeni le, da so manjši upodobljeni liki ljudje, večji pa velikani.

Antični velikani – številna odkritja po svetu

• Romunija

Na območju Bozioru v Romuniji, od koder prihajajo legende, so velikani znani kot “Tartari”. V gorovju Buzaului so odkrili številna nenavadno velika okostja. Na primer, ko so domačini poskušali posaditi jablane na hrib, so tam naleteli na humanoidne okostnjake, zakopane pod zemljo, ki so merili v višino več kot 2,4 metra, pokopani pa so bili skupaj z lončenimi fragmenti.

Na rudarskem območju Rosia Montana se je skozi leta zvrstilo več zanimivih odkritij – eno od najbolj osupljivih je okostje 10 metrov visokega velikana, ki je bil najden leta 1976.

Februarja 2012 je skupina geologov v isti regiji sledila zlati žili v bližini podzemne galerije, ki je bila zgrajena pred približno 5500 leti. Kopali so, dokler niso prišli pod dno galerije. Na svoje veliko presenečenje so našli nagrobnik, ki zagotovo ni bil narejen iz navadne skale. Geologi so vzeli vzorec, laboratorijski rezultati pa so razkrili, da so sestavni deli nagrobnika vključevali 55 % 50-karatnega zlatega prahu, 15 % granitnega prahu in 30 % volframa. Analiza je pokazala tudi, da je bila sestavljena skala narejena z uporabo tehnologije, ki je danes ne poznamo.

Ker so se podobna odkritja vrstila po številnih območjih v Romuniji, naj bi bila ta dežela po prepričanju mnogih nekakšna domovina velikanov.

• Severna Amerika

Več kot tisoč primerkov 7 metrov in več visokih okostij je bilo v dvestoletnem obdobju izkopanih iz starodavnih grobišč v Severni Ameriki. Odkritja so bila skrbno dokumentirana s časopisnimi članki, zgodovinskimi opisi mesta in okrožja, pismi, znanstvenimi revijami, dnevniki, fotografijami in poročili o etnologiji Smithsonian. O teh okostjih so poročali, da so imela nenavadne anatomske anomalije, kot so dvojne vrste zob, čeljustne kosti, ki so bile tako velike kot obraz današnjega človeka, in podolgovate lobanje. Vse to je bilo dokumentirano v praktično vseh državah Severne Amerike.

Tudi ob kalifornijski obali je bilo najdenih na tisoče velikanskih starodavnih okostnjakov, ki naj bi imeli svetle ali rdeče lase.

Indijanska legenda iz Nevade omenja obstoj rdečelasih velikanov, visokih več kot tri metre in pol, ki so živeli na tem območju, ko so Indijanci prvič prišli. Zgodba pravi, da so ameriški domorodci pobili velikane v jami. Izkopavanja leta 1911 so med drugim razkrila človeško čeljust orjaške velikosti. Leta 1931 so na dnu jezera našli dve okostji: eno je merilo 2,4 metra, drugo pa 3 metre.

V Teksasu, v Dolini velikanov, so po poročanju dr. C. N. Doughertyja našli “na stotine sledi dinozavrov različnih vrst, pospremljenih s sledovi ogromnih človeških odtisov”.

• Severna Afrika

Najbolj neverjetno odkritje je bilo locirano v Severni Afriki, v bližini nekdanje Kartagine, mesta, ki je obstajalo pred triindvajsetimi stoletji: raziskovalci so odkrili dve enajstmetrski okostji!

 

Blizu Agadirja v Maroku pa je bilo izkopano prazgodovinsko orodje izpred 300.000 let. Med drugim sta bili najdeni dve sekiri s težo 8 kilogramov. S takšnim orodjem je lahko upravljala roka velikana, visokega vsaj 4 metre.

• Francija

V bližini Valence v Franciji je bilo leta 1456 odkrito okostje, ki je merilo več kot 7 metrov.

• Armenija

Starodavna gruzijska legenda govori o skrivnostnih velikanih; legenda, ki je, kot kaže, postala resničnost. Velikani naj bi živeli pred 25.000 leti v gorah Borjomi (manjše kavkaške gore). Pred tisoči let naj bi naselili nekatera območja Evrazije. V Južni Armeniji, blizu mesta Agarak, so domačini večkrat našli kosti velikanov. Tudi v severnem delu južno-armenske province Syunik – zgodovinsko ena od 15 provinc Kraljevine Armenije – je bilo odkrito celo mesto velikanov, ko so arheologi odprli starodavne grobnice.

• Južna Afrika

V Enohovi knjigi piše, da so velikani dosegali višino ene milje (1,6 km). Dokazi o orjaških fosilih v Južni Afriki so bili najdeni na mnogih mestih in so osupljivi. Odkritje fosilov velikanov med kamnitimi krogi Južne Afrike je usmerilo pozornost raziskovalcev na velikane v zgodovini in njihovo povezavo z ruševinami kamnitih krogov. Bitja, ki so zgradila te kroge, so morala biti veliko večja od današnjih ljudi – po možnosti vsaj trikrat večja.

Muzej Kamniti krog obsega več sto fosilov velikanov in tudi drugih bitij. Pomembno je vedeti, da v starodavnih časih niso obstajali samo orjaški ljudje, temveč tudi druga bitja velikanskih dimenzij. Najdeni so bili tudi primerki reptiloidnih in zmajem podobnih bitij.

Drevesni velikani

V davni preteklosti je očitno vse imelo večje dimenzije. Če skočimo še v rastlinski svet: Zemljo so v davnini pokrivala velikanska drevesa, ki so dosegla neverjetno višino do 60 kilometrov. (O tej tematiki ste lahko brali v decembrski številki, op. ur.) Takšno drevo nam je bilo prikazano v filmu Avatar. Hudičev stolp v Wyomingu v ZDA je verjetno eden najboljših primerov velikanskega drevesnega štora – in takšnih primerov je po svetu še ogromno. Postaja nam čedalje bolj jasno, kako globoko so nam lagali in kako zelo so naše tako imenovane oblasti manipulirale z resnično zgodovino našega planeta.

Iz stare literature

Starogrški zgodovinar, filozof in biograf Plutarh je trdil, da je Sertorius dejansko videl grobnico velikana Anteusa. Okostje je bilo ogromno. Abbé Pegues je v “Vulkanih Grčije” zapisal:

“… V soseski vulkanov na otoku Thera so našli velikane z orjaškimi lobanjami, zakopane pod ogromnimi kamni, za dvigovanje katerih je bila potrebna uporaba titanskih moči …”

“Grški in latinski pesniki, ki trdijo, da so na samem začetku sveta na njem živeli velikani, pa tudi grški in latinski zgodovinarji, še posebej Pausanij, Filostrat in Plinij, potrjujejo, da so bila v mnogih starodavnih grobnicah najdena telesa ljudi, ki so bila veliko večja od tistih sodobnega časa.”

“Joseph, romansko-judovski učenjak in zgodovinar iz prvega stoletja je v svojih časih videl tudi kosti, ki so skoraj presegale verodostojnost …” (Uvod v kritično študijo in poznavanje svetih spisov, 1. letnik, Thomas Hartwell Horne).

Razsvetlimo temo nevednosti

Tako se velika skrivnost naše preteklosti poglablja z vsakimi novimi vrati, ki jih odpremo. Odpirajmo jih še naprej, razsvetlimo temo tisočletij. Imejmo odprt um in ne bojmo se novih informacij. Vso pravico imamo poznati zgodovino in preteklost človeštva in planeta, na katerem živimo. Kajti, če ne vemo, kdo smo in od kod prihajamo, ne moremo vedeti niti tega, kam gremo.