Ardit Ahmeti: “Čisto vsak od nas je v položaju, da lahko reši svet.”

Ardit Ahmeti se je rodil v Prištini. Ko je bil star tri leta, se je z družino preselil na slovensko obalo, v Ankaran. “Asimiliral sem se dokaj hitro, že v mali šoli, kljub temu pa sem se še vedno počutil tujec,” pravi Ardit. “Ne toliko zaradi svoje narodnosti, temveč bolj zaradi osebnosti, načina dojemanja življenja.” Vedno je bil fasciniran nad življenjem, vesoljem, obstojem. Nikoli ga ni preveč zanimalo vsakodnevno človeško življenje, to se mu je zdelo dolgočasno (“In se mi še vedno zdi,” pravi). Kljub temu je končal srednjo šolo, vse izpite na računalniški fakulteti v Ljubljani, za diplomo pa si je vzel čas. Bilo je, kot bi mu vesolje želelo pokazati nekaj več. Povprašali smo ga, kaj je tisto “več”.

• Ardit, kaj se vam je zgodilo pred diplomo in ali ste potem sploh diplomirali?

Kot absolvent pred diplomo sem začel ugotavljati globlji pomen življenja, našo povezanost z vesoljem in, na kratko rečeno, resnico. V vsakodnevnem življenju, kjer definiramo vse, temu rečemo spiritualnost. Jaz bi temu rekel kar znanost. Žalostno pa je, da vse do tega trenutka v šolskem sistemu o tem ni ne duha ne sluha. Po dolgem premisleku in ugotovitvah sem se odločil računalništvo in kariero v tej smeri pustiti za sabo. Spoznal sem stvari, ki so bistveno večjega pomena, kot je postati samo še ena zaposlena oseba, ki nima časa za življenje, njegova vprašanja in odgovore, ki nas dobesedno gledajo v obraz vse življenje. Redkokdo od nas se ozre nazaj. Na srečo se vse to spreminja.

• Kaj je vaše življenjsko vodilo, kaj vas v življenju vodi in žene naprej?

Napredek. Glavni fokus je v napredku, in to na nivoju celotne civilizacije. Da se izboljšamo kot človeštvo, da se pripravimo na prihajajočo ali, bolje rečeno, že prispelo galaktično dobo. Živimo v zadnjih momentih pozabstva. Vse starodavne civilizacije so to napovedale. Ljudje (mislim to človeško civilizacijo na Zemlji, kajti imamo ljudi tudi drugje po vesolju, ljudi človeške in nečloveške rase) smo zelo počasni, kar se tiče adaptacije. Mogoče v primerjavi z večino ostalih ras v vesolju smo dokaj hitri, ampak že po naših standardih smo počasni. Preveč se navežemo na stvari, takšne, kot so. Odličen primer je prehod z naftnih derivatov na električno energijo. Poglejmo recimo avtomobilsko industrijo. Velika večina ljudi se noče privaditi na neki nov stil življenja, kjer se je treba na vsakih 400 km ustaviti za 20 minut za polnjenje baterije. Kar je še bolj nadležno, je to, da nekaterim ti avtomobili niso všeč, ker električni motorji niso tako hrupni kot dosedanji in jim ne dajo občutka ponosa, ko pritisnejo na »gas«. Takšno razmišljanje nas zavira.

• Kaj nas še ovira pri napredku?

Kar nas najbolj zavira, je čista ignoranca ljudi, ko pride do raziskovanja tem, ki niso prijetne. Ljudje se izogibajo takim pogovorom, ne zato, ker ne bi želeli raziskati teh tem, ampak zato, ker ne verjamejo in zaupajo v njihovo razrešitev. Tu jim moramo mi pokazati, kako se z uporabo logičnega sklepanja in dedukcije pride do ugotovitev in da so ti pogovori bistveni, ne samo za napredek, ampak za preživetje, v situaciji, kot smo ji priča zadnje leto in pol, pa še posebej.
Ljudje se vklopimo v mašino kjerkoli se lahko in tam opravljamo eno in isto nalogo do konca naših dni. Mašina je potrebna, je naraven proizvod vesolja, tako kot tudi tisti delci, ki se nikoli ne vklopijo v mašino, ali pa z drugega vidika, se vklopijo tako, da se ne. Ravno to je naloga nas drugačnih, da pokažemo, kako lahko spadamo v mašino brez truda, da bi nekam pripadali. Največji napredek naredimo, kadar se osredotočimo na izboljšanje samega sebe. Konec koncev smo si sami največja ovira in izziv.

• Ena vaših značilnosti je, da nosite majice z zelo zanimivimi, tudi provokativnimi napisi. Lahko poveste kaj več o tem?

Z veseljem. Ideja je bila zelo enostavna. Obleči resnico in jo prikazati vsem zavednim in nezavednim mimoidočim. Reakcije na napise ali poučne diagrame na majicah so različne. Nekateri so malo šokirani, nekateri pogledajo dvakrat, vsekakor pa je zanimivo opazovati ljudi, kako jih njihov višji jaz pripelje do tega, da pogledajo na majčko z napisom »Jaz sem Bog, dobesedno … ampak si tudi ti«. Veliko ljudi to razume na ravni ego identitete in to je sinonimno z ločevanjem – nasprotje resnice – od Boga. Zato vsak, ki to interpretira s tega nivoja, projicira svoj strah in dvom in te v svojem svetu ima za norca. Enostavna trditev na majici pa nima nobene zveze z egoizmom. V bistvu je zelo ponižna, iskrena trditev.

Majice so dokaj enostavne, kajti enostavnost je ena glavnih vrlin, ki privede tudi do najbolj komplicirane naprave ali znanstvene ugotovitve. Tukaj bom citiral Einsteina: »Everything must be made as simple as possible but not simpler.« (»Vse mora biti narejeno tako preprosto, kot je le mogoče, a ne preprosteje.« Op. prev.)

• Kakšen je pravzaprav namen majic s takšnimi napisi?

Cilj majic, puloverjev, ovitkov itd. je ozaveščanje ostalih. Če želimo oceniti stanje zavesti kolektiva človeštva, je en način ta, da opazujemo napise na majicah tistih, ki nam nekaj sporočajo. Tu vidimo, koliko smo ljudje napredovali. Še ena zanimivost, ki sem jo opazil, pa so reklame, bodisi na televiziji ali kjerkoli. Pogosto ponazarjajo naše speče super-sposobnosti, ki se počasi aktivirajo skozi prehod v četrto gostoto ali 5D. Te sposobnosti so lebdenje, teleportacija, kreiranje realnosti z zakonom privlačnosti, psihokineza, telepatija, celostno samozdravljenje z namenom itd. Za pridobitev teh sposobnosti se aktivira tako imenovan »odpadni DNK«. Ta seveda sploh ni odpadni, pač pa predstavlja dosedanji znanosti samo še eno zanko za razvozlat. Dejstvo je, da imamo ljudi v marketingu, šov biznisu, na redkih univerzah, ki se zavedajo teh dejstev tako kot bralci te revije, ampak ljudje smo pač polni predsodkov, prehitro pademo nazaj v matrico. In enkrat, ko si spet v matrici, pozabiš, da sploh obstaja edini razlog, zakaj nadaljujemo to igro. Cilj življenja je, da končaš z igro matrice, temu pa rečemo razsvetljenje. To ne pomeni, da nismo več v matrici z ostalimi, ko gremo skozi dan. Pomeni, da vidimo najboljšo potezo, ne glede na to, o kateri potezi nas matrica prepričuje, da je »tista prava«. Razne misli, citate učiteljev skozi zgodovino, majice, družbo lahko najdete na Instagramu in Facebooku pod imenom @toendfinity.

• Bi zase lahko rekli, da ste spoznali skrivnost in bistvo življenja ter bivanja na tem planetu?

Bistvo življenja je spoznati sebe, uporabiti in izrabiti sebe ter ugotoviti, da ni konca sebe. Šele ko prenehamo verjeti v konec sebe (strah pred smrtjo), lahko zares spoznamo neskončni Jaz, ki je vse, kar vidimo in kar vidi. Tako znanost kot duhovnost pa tudi religija so povezane. Vsakdo, ki se zares poda k iskanju teh odgovorov, jih bo zagotovo našel, z iskrenostjo, skrbnostjo in nenazadnje zdravo kmečko pametjo.

• Toda zakaj tako težko najdemo te odgovore?

Glavni problem, zakaj ljudje v matrici tega ne sprejmejo, je materializem ali fizikalizem – vera, da je svet ločen od očividca. Očividec je zavest, z drugo besedo ji rečemo Duh. Ne govorimo o duhu kot duši vsakega živega posameznika, ampak o duši Vsega. Duša Boga, vesolja, obstoja. Vsak od nas je ena izvedba te duše. Naša čustva nas v bistvu direktno opozarjajo na misli ali prepričanja, ki jih imamo v trenutku. Kadar imamo misli, ki niso naravnane z našim višjim jazom (dušo), nas ta opozori z negativnim čustvom. Kaj pa mi naredimo? Seveda, to vzamemo kot kazen samemu sebi. In od tod vsi problemi. Bog pa vidi vse tako, kot je, perfektno. Spet smo pri enostavnosti in njeni pomembnosti.

Doživel sem tudi vpogled v nastanek moje duše, na čisto spontan način, ko sem sedel za računalnikom. Bil sem tkanina vesolja – čista zavest, in sem slišal potrebo po Arditu. Ta potreba je bila slišati kot kriki pomoči ostalih. V tistem trenutku sem se zlil in zvil v ta svoj kalup, pri čemer sem se popolnoma zavedal svojih sposobnosti in poklica. To je poklic, ki ga je vsak človek dolžan izpolniti, če ne v tem življenju, pa v naslednjem. »Kar je človek sposoben narediti, je dolžan narediti. Temu rečemo samo-aktualizacija.« – Abraham Maslow.

• Se neskončni cikel reinkarniranja sploh kdaj konča?

Slej ko prej se cikel reinkarnacij konča, konča pa se s popolnim zavedanjem in uravnoteženjem našega pravega jaza. Vsak od nas je popoln od začetka. Živimo pa zato, da spomnimo tako sebe kot ostale dele sebe tega dejstva, z vsem, kar smo obdarjeni. Čas, energijo, način se zmeraj najde, imeti moramo samo voljo.
Glede na to, da me žene napredek, se čutim dolžnega izboljšati tudi tiste, ki so na robu izboljšanja sveta. To pomeni, da moram opozarjati tudi na napake ostalih v svetu ozaveščanja. Veliko spiritualnih ljudi si vzame te stvari in ta znanja kot hobi ali, še huje, kot religijo. Žal moram omeniti, da veliko spiritualnih ljudi sploh ni spiritualnih. Zavedajo se določenih aspektov, verjamejo v njih (deloma) in še vedno živijo življenja, ki jih dirigira njihova podzavest, torej matrica. Ne povzpnejo se po lestvi zavesti, predvsem zato ne, ker je lestev zavesti tudi lestev odgovornosti (za svoja prejšnja dejanja). Ironično se spiritualni ljudje lahko v življenju najbolj med vsemi izognejo odgovornosti, zaradi prepričanj (in s tem ne-celostnega razumevanja sledečih), kot so karma, duševne pogodbe, zapravljanje življenja z nepotrebnim, necelostnim zdravljenjem travm, kristali, tarot, astrologija itd. Vse to je na svoji ravni uporabno, efektivno in je tudi svojevrstna znanost. Ampak kadar se postavimo v vlogo osebe ali osebnosti, ki rabi iti skozi to, bomo težko prišli na cilj in si bomo ustvarili nepotreben, necelosten kompleks. Če podpiramo svoja negativna prepričanja o sebi, ne napredujemo.

Kaj se nam dogaja že več kot eno leto, kako vidite to dogajanje?

Realno povedano, ne bi rad preveč o tem, kajti ta miselni virus ima že dovolj publicitete. Gre za zadnje krike umirajočega sveta. Vse skupaj je seveda nateg, po mojem mnenju pa gre za psihološko operacijo, kjer je cilj zmesti večino prebivalstva z nečim, kar se jim ne bo zdelo preveč šokantno v primerjavi s tem, kar prihaja. Resnica o vesoljcih (ljudeh), resnica o tem, kdo smo, kaj smo, o tehnologijah, ki so nam bile prikrite, znanosti, zgodovini, skratka, o vsem.

• V čem vidite našo rešitev, kako se lahko izkopljemo iz nastale situacije?

V zaupanju. Zaupati moramo sebi, že s tem, ko beremo ta članek. Če je kje kakšen del, ki se nam zdi dvomljiv, ga sami raziščimo, ne pa da enostavno pridemo do zaključka, da to ni res, ker nam pač ta pogled ni všeč. Moramo biti popolnoma iskreni sami s seboj. Ne smemo čakati, da rešijo svet ljudje, ki so na nekem položaju za to. Čisto vsak od nas je v tem položaju. In če si zadamo imeti normalno življenje, ker bi bilo tako lažje, tega enostavno ne moremo opraviti. Poleg tega pa to življenje ne bo bolj enostavno. Bo kvečjemu bolj leno, kot bi bilo, če bi šli po poti, ki nas KLIČE. Toliko vsega je za ugotoviti in raziskati. Ne predajte se vsakodnevnemu življenju. Vsak je neskončno vreden vsega, kar si želi. Želje so kot svetilniki v meglici misli, vodijo nas do našega poklica.