ANKETA: Jeseni v šolo … Da ali ne?
Ob vse glasnejšem govorjenju, da jeseni otroci, ki ne bodo cepljeni proti covidu, ne bodo smeli v šolo, in tudi drugih grožnjah v zvezi s tem, se čedalje več staršev odloča za šolanje na domu, saj ne želijo svojih otrok izpostaviti nerazumnim in skrajno škodljivim pogojem, ki so se v šolah (kot tudi drugod) že kar nekako udomačili. Poiskali smo nekaj takšnih staršev (označeni so z začetnicami) in jih povprašali, kaj je botrovalo njihovi odločitvi. Vsem smo zastavili enaka tri vprašanja. Za nasvet o tem, kaj lahko starši storijo v takšni situaciji, pa smo povprašali tudi pravnico Tjašo Vuzem.
Intervju št. 1 (K.S.)
1. Zakaj ste se odločili, da otroka jeseni ne pošljete v šolo? Zaradi situacije, ki je trenutno zelo pereča, vsaj kar se tiče naših otrok. Načeloma smo že prej razmišljali o kakšni drugi šoli, kjer delajo na otrokovem potencialu in ne da ga uničujejo. Naš sistem šolstva že dolgo ni to, kar bi moral biti.
2. Kako boste to obrazložili otroku? Hči je stara 8 let in si je sama želela šolo od doma, ker je bilo to leto zanjo kar naporno. Zato smo se začeli zanimati za to, kakšne možnosti imamo. Na naši šoli imajo to možnost. Poklicala sem v tajništvo in povedala, da bi hčerko šolali od doma. Tajnica nam je posredovala na e-mail obrazec.
3. Na kakšen način boste otroku omogočili nadaljnji razvoj, kako se bo šolala? Obiskovala bo šolo, ki je namenjena prav ŠND-ju v bližini doma.
Intervju št. 2 (A.K.K.)
1. Zakaj ste se odločili, da otrok jeseni ne pošljete v šolo? Prihajamo iz Celja. Otroka bosta v prihodnjem šolskem letu v 4. in 6. razredu, kar bo za naju z možem glede na drugo triado nekako lažji začetek šolanja na domu. Prej nisem dosti razmišljala o možnosti šolanja na domu, to je bilo do zdaj zame neznano področje. A z opazovanjem najinih otrok in zmešnjave v njunih glavah ob šolskih zahtevah je postajalo vse bolj jasno, da ta šola ni ravno v njuno korist, temveč ravno nasprotno. Kar jaz vidim v tem šolskem sistemu, je namen poneumljanja otrok in doseganje njihove vodljivosti. Ne dela v dobro otrok kot posameznikov, ne spodbuja pristnih prijateljstev, omejuje sodelovanje med sovrstniki. Vsekakor so k odločitvi o šolanju na domu pripomogli koronski ukrepi distanciranja in omejevanja otrok v šolah, prisile in nerazumevanja s strani šolskega kadra, ki bi moral delovati izobraževalno, ne pa se suhoparno držati nekih navodil brez pomisleka, brez dvoma. Tako sva z možem tudi poslala šoli obvestilo o šolanju na domu zaradi nestrinjanja s šolskim sistemom ter koronskimi ukrepi.
2. Kako boste to obrazložili otrokoma? Otroka sta sprva pogovor o šolanju na domu sprejela s strahom, da ne bosta videla prijateljev in sošolcev. A kmalu sta to možnost dojela kot nekakšno prednost, ki nam bo omogočila več svobode. Več spoznavanja neznanega, kar bosta želela.
3. Na kakšen način jima boste omogočili nadaljnji razvoj, kako se bosta šolala? Osnovni učni načrt bomo sicer morali predelati, a vse ostalo bo po naših željah. Ne bo utirjanja s časovnimi omejitvami. In to otroka že zdaj veseli. Naša skupna ideja je, da se bomo ukvarjali z raziskovanjem, popotovanjem, sanjanjem in širjenjem obzorij, kakor nas bodo želje ponesle. Otroka bosta imela možnost samoodločanja. Počela bosta lahko, kar sta že doslej želela, a je bilo šolskih obvez preveč. Z možem želiva, da doživita nekaj novega, bolj sproščenega, da bo zanju (in s tem tudi za vse nas) to drugačno doživetje.
Intervju št. 3 (S.Z.)
1. Zakaj ste se odločili, da otroka jeseni ne pošljete v šolo? Sin je dopolnil 6 let in bi moral letos v 1. razred. Uspešno smo mu odložili šolanje. Že sicer menim, da je to, da otroci vstopajo v šolo s šestimi leti, mnogo prezgodaj. V trenutni situaciji, ko otroke v šolah posiljujejo z maskami, jih psihično maltretirajo (in če niti ne omenjam vsega, kar je v šolskem sistemu, ki najmlajše le ukaluplja, upogiba in manipulira z njimi, že tako ali tako zgrešeno in narobe), zdaj pa že poslušamo grožnje, da otroci, ki ne bodo cepljeni proti covidu, ne bodo smeli v šolo, pa je tako zame kot za partnerja popolnoma nesprejemljivo, da bi v takih razmerah sina poslala v šolo. To je zloraba otrok in svojega otroka sva kot odgovorna starša dolžna pred tem zaščititi, za vsako ceno.
2. Kako boste to obrazložili otroku? Sin kljub šestim letom popolnoma razume sedanjo situacijo in ga to, da še eno leto ne bo šel v šolo, ne moti.
3. Na kakšen način mu boste omogočili nadaljnji razvoj, kako se bo šolal? Če se do naslednjega leta, ko bo moral v šolo, situacija ne bo bistveno spremenila in popravila, se bomo vsekakor odločili za šolanje na domu. Do takrat se bo doma še naprej skozi igro učil abecede, številk in vsega, kar ga bo zanimalo. Družbe vrstnikov in socializacije mu, kljub temu, da ne hodi v vrtec ali šolo, ne manjka, redno se druži in igra z drugimi otroki. Skrajni čas je, da prenehamo naivno verjeti, da sistem dela dobro za nas in naše otroke, in da prevzamemo odgovornost zase in svoje potomce v svoje roke.
Pravni nasvet pravnice Tjaše Vuzem (CISP):
Kaj lahko starši naredijo, da jim ne bi bilo treba dati otrok v šolo, če presodijo, da tam za njih ni varno? Na kakšne načine si lahko pomagajo?
ODGOVOR: Starši se bojijo izpostaviti in javno povedati, da svojih otrok ne bodo dali v šolo. Vendar bi prav to morali narediti. Morali bi se izpostaviti, le tako se lahko situacija začne reševati. Moj nasvet je, da bi morali otroke vsekakor izpisati iz šol in se odločiti za šolanje na domu. To lahko naredijo do 15. avgusta. Pri nas se stvari odvijajo malo počasneje kot v drugih državah. V Avstriji so bili recimo že februarja letos testiranja in maske za otroke v šolah obvezni. Pri nas se je šele maja začelo govoriti o uvedbi testiranja. Vendar bodo jeseni zagotovo tudi pri nas vpeljali testiranja za vse otroke.
