Vrnitev boginje: Obujanje spominov na izgubljeni raj

Adrian Predrag Kezele je izredno ploden in aktiven hrvaški avtor, ki je izdal že več kot štirideset knjig. Je ustanovitelj Duhovne akademije, v okviru katere poučuje integralno meditacijo, vodi triletni študij indijske astrologije džjotiš, ljudi uvaja v duhovni ples neodance, pripravlja različne seminarje in delavnice. Prva knjiga izpod njegovega peresa, ki sem jo vzela v roke, je Vrnitev Boginje, navdihujoča pripoved o nekem davnem, davno pozabljenem času, ko smo bili ljudje srečni, ker smo živeli tako, kot nam je narekovala Boginja. Potem se je zgodilo nekaj usodnega in zdrsnili smo v tisočletja tragičnega, uničujočega odmika od Boginje in samih sebe. Vendar je danes čas, ko se lahko začnemo spominjati srečne preteklosti in jo tudi dejansko obudimo. V tem času se Boginja vrača v naš svet in naša življenja.

Knjiga Vrnitev Boginje je izšla leta 2003, pri nas pa šele leta 2019 pri založbi Chiara. V njej nas avtor popelje v čas, o katerem ne vemo praktično ničesar, niti v šolah pri pouku zgodovine se o njem ne učimo, večinoma ga zgolj označimo z zamegljenim pojmom “prazgodovina”. To je neolitik, obdobje pred več kot 5000 leti. Po besedah avtorja in junakov v knjigi naj bi bil to čas, ko je človeštvo živelo kot ena sama, velika srečna družina, v popolnem sožitju drug z drugim in z naravo.

Zgodba, ki nam jo predstavi znani hrvaški avtor, ima dve pripovedni niti: prva se dogaja v sodobnosti, na pragu 21. stoletja, v letih 2001-2003, v Šibeniku in Zagrebu, druga pa v času neolitika, leta 3732 pred našim štetjem, v starodavnem naselju Uma-Neth. Prva pripovedna nit nas seznani z dvema mladima prijateljema, Danijelom in Vedranom. Prvi, ki je študent zgodovine, nekoč najde zelo star kamnit kipec boginje, ki mu kasneje prinese neverjetno izkušnjo. Druga pripovedna nit, tista iz daljnega neolitika, pa nam prikaže življenje, ki je popolnoma drugačno od tega, kar poznamo danes. Spremljamo mlado dekle Zarjo in njenega ljubljenega Uma-Harana, izvemo pa tudi marsikaj o življenju ljudi v tistem času. Med ljudmi je takrat živela Boginja. Kaj to sploh pomeni, kdo je Boginja? In kaj se je zgodilo, da je bila Boginja pregnana iz našega sveta?

V bralcu, ki se zatopi v knjigo, se zlahka obudijo spomini. To je namreč blaženi čas, ki ga vsi nosimo v svojih celicah kot praspomin. To je izgubljeni raj, zlata doba, ko smo bili vsi srečni, ker smo živeli tako, kot nam je narekovala Boginja. Če rečemo “Boginja” namesto “Bog”, to ne pomeni, da so ljudje takrat živeli v matriarhatu. Ne, nobene prevlade ni bilo. Namesto prevlade je bilo sodelovanje. To je bistvo vsega: ženski princip, ki ga predstavlja Boginja, pomeni življenje v skupnosti po načelih sodelovanja. Vse, kar je bilo, je bila ljubezen. In sprejemanje, povezovanje, združevanje. Ljubeče veselje in radost do življenja v vseh njegovih pojavnih oblikah – od telesa do duha. Prav tisto, kar tako krvavo potrebujemo tudi zdaj.

Obe pripovedni niti v knjigi se v nekem trenutku začneta usodno prepletati. Pokaže se, da sta življenji Danijela in Zarje usodno povezani, tako med sabo kot s kamnitim kipom Boginje, in da jima je namenjeno, da se ponovno srečata in združita. Fizična smrt tu ne igra nobene vloge, duši sta tisti, ki se prepoznata. Glavni junaki iz časa daljnega neolitika imajo nekakšne dvojnike v sodobnosti – zgodovina se ponavlja, duše se spominjajo. Tako avtor med drugim pred nami razgrne tudi koncept reinkarnacije. Duši lahko potujeta skozi čas in se kadarkoli ponovno najdeta. Daljna preteklost in sedanjost se združita in nam (ponovno) pokažeta, kolikšna je moč prave ljubezni: tolikšna, da lahko premosti časovno razliko skoraj šestih tisočletij.

Zgodba prinaša upanje. Pokaže nam, da se Boginja vrača med nas. Počasi se prebuja v naši sredini, tako kot se tudi mi prebujamo iz večtisočletnega spanca. Spali smo, tako dolgo smo spali. Zasužnjeni, poniževani, potlačeni, večne žrtve in rablji obenem – tako drugim kot sami sebi. Knjiga Vrnitev Boginje nam pokaže, da se neskončno, večtisočletno obdobje naše samopozabe in suženjstva počasi končuje. Smo na pragu nove Zlate dobe, ko bo med nami spet zavladala Ljubezen. Neskončna, kreatorska moč ljubezni, ki nam lahko pomaga ustvariti karkoli si zaželimo. Kajti s tem, ko Boginja spet živi med nami, se spomnimo, da je Boginja tudi v nas. Božansko je v nas – in je bilo vedno tam. Le spomniti se moramo.

Življenje z Boginjo je življenje v pobožnem čaščenju in spoštovanju vsega živega, v globokem zavedanju, da je vse eno in da smo vsi eno. Je slavljenje življenja in čista radost nad njim. Je življenje v popolnem sožitju z naravo, hvalnica naravi in vsemu, kar obstaja. To življenje se zdaj ponovno odpira pred nami. Vstopimo vanj – z radostjo, ljubeznijo in hvaležnostjo, da nam je dano živeti v tem neponovljivem času.

Vsakomur, ki se želi potopiti v navdihujočo intuitivno pripoved Adriana P. Kezeleja, se spomniti svojih davnih korenin in obuditi v sebi starodavno védenje, toplo priporočam branje te knjige.

Knjiga Vrnitev Boginje se lahko bere kot samostojna knjiga, lahko pa potovanje, ki smo ga z njo začeli, nadaljujemo s knjigo Duša Stare Evrope istega avtorja. Slednjo bomo zato predstavili v naslednji številki.

V rubriki Knjižni kotiček predstavljamo knjige, ki so pritegnile našo pozornost in se nam zdijo vredne branja. Kot vemo, nam lahko knjige marsikdaj povsem spremenijo življenje, ga tudi obrnejo na glavo, srečanje s pravo knjigo v pravem trenutku pa nam ga morda lahko celo reši. V Knjižnem kotičku se bomo posvečali knjigam vseh vrst in žanrov: najsi bodo romani in drugo leposlovje, stvarna literatura, priročniki za osebno rast ali pa otroške pravljice, bistveno je, da imajo tisto “nekaj”, kar nagovarja globine naše notranjosti, razbija staro, utečeno in preživeto, ter nas sili k spremembam na bolje – v zasebnem življenju in širše. Je tudi vas kakšna knjiga navdušila, prevzela, vam spremenila življenje? Pišite nam in predstavili jo bomo v rubriki Knjižni kotiček!