Za njih smo bili hrana (6. del): Druga stran kraljev in kraljic

Če smo mislili, da smo videli že vse, potem nas je preteklo leto udarilo s težko macolo in to prav po temenu. Na dan prihajajo stvari, informacije, podatki in dokazi, ob katerih se vsakemu čutečemu človeškemu bitju obrača želodec in ledeni kri. V seriji člankov na temo o tem, komu, kako, zakaj in kako dolgo je človeštvo služilo kot hrana, se bomo spustili v globine, iz katerih prihajajo najhujše nočne more. Podali se bomo “v zajčjo luknjo” – termin prihaja iz pravljice Lewisa Carolla Alica v čudežni deželi in je prispodoba za potovanje na docela neznana področja.

(nadaljevanje 5. dela)

Nizozemski kralj William in njegova prelepa žena Máxima imata oba zelo zanimiva očeta. Njen oče, Jorge Zorreguieta, je bil minister za kmetijstvo pod režimom generala Jorgeja Videle, argentinskega diktatorja, ki je vladal v letih 1976-1981 in ki je bil odgovoren za ugrabitve, mučenja in umore okrog 30.000 ljudi. Kot del njegove vlade je Zorreguieta moral poznati te grozote, vendar je trdil, da ni ničesar vedel o t. i. umazani vojni. Leta 2006 je bil ponovno diskreditiran, tokrat med sojenjem proti samemu vrhu Centralne banke Argentine zaradi pranja denarja iz trgovine z narkotiki in orožjem.

Zorreguieta je bil v upravnem odboru banke med letoma 1986 in 1996, prav v času najpomembnejših dogovorov med banko in kartelom drog. A tudi tokrat se je izvlekel kot nedolžen, zahvaljujoč podkupitvam in korupciji. Njegova hčerka Máxima je Williama Alexandra prvič srečala leta 1999 v Španiji; vsaj uradna verzija pravi tako, kar pa je čudno, ker nizozemska kraljeva družina Zorreguiete pozna že generacije dolgo. Zakaj so lagali o tem?

Princ Bernhard, Williamov ded, je obiskal Argentino in družino Zorreguieta že pred drugo svetovno vojno. Obe družini imata počitniški vili v kraju Bariloche, smučarskem mestu z večinoma nemškimi turisti in prebivalci. Pravzaprav je bil Bariloche nacistični brlog, kamor so mnogi eses-ovci in nacistični znanstveniki odhajali v času operacije “Paperclip”. To je bil program skrivne službe, v katerem je bilo več kot 1.600 nemških znanstvenikov, inženirjev in tehnikov premeščenih iz Nemčije v ZDA zaradi državne službe, v glavnem med letoma 1945 in 1959. Mnogi od njih so bili bivši voditelji Nacistične stranke.

V šolah so nas učili, da so bili vsi nacistični vodje obsojeni v Nürnberških procesih in da je bilo pravici zadoščeno. Toda, ali ste vedeli, da je bilo v resnici samo deset nacistov obešenih in da jih je šlo v zapor nič več kot sedem? Ja, “veliki Nürnberški procesi”, a samo sedemnajst obsojenih! Mi pa smo mislili, da so vsi dobili, kar so zaslužili. Kot kaže, jih je bilo preprosto škoda. Imeli so veliko preveč znanja in večino od njih so sprejeli z odprtimi rokami – NATO, NASA …

Mnogi eses-ovci so bili torej premeščeni, pa ne v ZDA, ampak v Južno Ameriko, še posebej po upokojitvi. Argentina je bila pri njih zelo popularna, še zlasti nenaseljena Patagonija, kjer so bili varni pred povojnimi lovci na naciste. Govorimo o velikih nacističnih imenih, kot so Erich Priebke, ki je bil odgovoren in aktivno udeležen v poboju 335 italijanskih moških in fantov leta 1944; Reinhard Kopps, oficir SS-a, ki je mnogim nacistom po drugi svetovni vojni pomagal pobegniti v Argentino; Joseph Mengele, t. i. “angel smrti” iz taborišča Auschwitz, kjer je izvajal grozljive poskuse na otrocih; Adolph Eichmann, eden glavnih organizatorjev holokavsta. Vsi ti so živeli v Barilocheju, pozneje najljubšem smučarskem letovišču nizozemske kraljeve družine in družine Zorreguieta.

Tako oče kot ded Williama Alexandra sta bila Nemca in člana nacističnega gibanja. Claus von Amsberg, Williamov oče, je bil član Hitlerjeve mladine, njegovi starši pa odkriti pripadniki Hitlerjeve nacistične stranke NSDAP. Ko je novinar Wim Klinkenberg napisal članek o princu Clausu in njegovi nacistični preteklosti ter ga objavil v reviji Panorama decembra 1965, je princ Claus osebno posredoval.

Bil je razburjen zaradi vsebine članka, v katerem so bili predstavljeni jasni dokazi, ki so bili v popolnem nasprotju z javno sprejeto zgodbo o prinčevi preteklosti. Claus je ukazal, naj uničijo čisto vsakega od 425.000 izvodov časopisa, ki so bili pravkar natisnjeni. Obremenilni dokazi, dokumenti, pisma, ki so govorili proti nizozemski kraljevi družini, so bili ukradeni iz doma novinarja Klinkenberga. Nizozemci niso smeli izvedeti ničesar o mračni plati kraljeve družine.

Williamov ded Bernhard von Lippe Biesterfeld je bil član Hitlerjeve stranke NSDAP, SA-ja in SS-a. Služil je v Hitlerjevi elitni konjeniški SS diviziji. V času Nürnberških procesov je bila ta divizija edina, ki ni bila preganjana: Bernhard, ki je bil takrat že poročen z nizozemsko kraljico Juliano, je bil zaradi svoje zveze s kraljevo družino oproščen pregona in obravnave. Nizozemska kraljeva družina je morala imeti nepredstavljivo moč, da je to dosegla. Nizozemce so v šolah učili, da je bil Bernhard vojni heroj, da je služil v angleški tajni službi in celo, da je hotel usmrtiti vseh dvajset pripadnikov SS-a na Nizozemskem ob koncu vojne.

Na njegovi poroki s kraljico Juliano je bilo orkestru naročeno, naj zaigra nacistično pesem. Dirigent in nekateri glasbeniki tega niso hoteli. Bernhard pa je dosegel, da so jo vseeno zaigrali, in kasneje so bili nagrajeni z medaljami.

Med vojno je kraljevi Shell milijone ton surove nafte dal Hitlerju, brezplačno. To je omogočil princ Bernhard. Surovo nafto so porabili za nacistične tanke, ki so napadli in osvojili Nizozemsko. Nizozemci so bili predani nacistom – in to iz rok svoje kraljeve družine. Bernhard je bil močno skorumpiran. Od Lockheeda je leta 1976 prejel ogromno podkupnino, 1,1 milijona dolarjev. Bil je predsednik Svetovne organizacije za naravo in fonda Princ Bernhard za naravo, kljub temu, da je bil strasten lovec in ubijalec. Poleg tega je bil razvpit ženskar. Služkinje na dvoru so se ga bale in so dobro vedele, da se morajo ponoči zakleniti v svoje sobe. Imel je več nezakonskih otrok, od katerih sta dva uradno priznana: Alexia in Alicia. Sočna podrobnost: Aliciina mati je bila hčerka poskusnega pilota Wernerja von Brauna, nacističnega raketnega strokovnjaka, ki so ga ZDA sprejele leta 1945 med operacijo “Paperclip”, da bi delal za NASO.

Enako kot Bernhard je služil v konjenici SS. Leta 1952 je Bernhard obiskal svojega starega prijatelja Wernerja, izkoristil njegovo hčer in jo zapustil nosečo. Po tem ni imel več nobenih stikov z materjo svojega nezakonskega otroka. Bernhard je pred, med in po vojni redno vzdrževal stike z drugimi eses-ovci, kar je javnost ves čas skrivala. Ustanovil je tudi Bilderberg Group, kjer so se politični in industrijski voditelji srečevali enkrat na leto, da bi razpravljali o – pravzaprav nihče zares ne ve, o čem, ker je to skrajno skrivna zadeva. Tej ekskluzivni skupini se lahko pridružite le po predhodnem povabilu. Edino, kar se zagotovo ve in o čemer se vsi raziskovalci strinjajo, je to, da Bilderberg Group pripada kabali.

Še ena stvar je, po kateri je bil Bernhard dobro znan – in tu postane zelo umazano. A najprej se moramo vrniti k aferi Pizzagate, ki ni samo ameriški, ampak globalen problem. Prava definicija Pizzagate se glasi: “Po vsem svetu se dogajajo ugrabitve otrok, ki so prodani elitnim pedofilskim krogom. Te otroke mučijo, posiljujejo in umorijo kot del satanističnih ritualnih ceremonij. Morilci nato pijejo njihovo kri in jedo njihovo meso. Kri otrok, ki so bili pred smrtjo močno travmatizirani, vsebuje Adrenokrom, naravno drogo, ki jo proizvaja žleza češerika v možganih. Adrenokrom je najdražja droga na svetu. Bog, ki ga ti ljudje častijo, ni bog ljubezni ali usmiljenja. To je Satan.”

To, ali jaz ali vi verjamemo v obstoj Satana, ni pomembno. ONI verjamejo. Po pričevanjih vseh, ki so si drznili stopiti naprej in spregovoriti, je Pizzagate še kako resničen. Spomnimo se izjav Mela Gibsona. Bil je izobčen, ker ni želel sodelovati. Je pa prisostvoval in je eden redkih, ki si upajo o tem spregovoriti. Pravzaprav je čudež, da je še vedno živ. Tudi Adrenokrom je resničen. To je ultimativna droga. Razlika v videzu med “prej” in “potem” pri uživalcih je očitna. Ste se kdaj vprašali, kako to, da so nekatere slavne ženske, ki jih krasi že precej častitljiva starost, videti tako mlade?

Res mislite, da se imajo za svoj videz zahvaliti plastičnim operacijam?

(se nadaljuje)