VESNA ZUPET: “Prehod na vegansko prehrano je trajal malo dlje, zaradi sira … Ampak, ko vidiš, kaj počne mlečna industrija, je vse lažje!”

Vesna Zupet, 27-letnica z Mirne na Dolenjskem. Kemijski tehnik in kozmetičarka, katero pa je ljubezen do kuh(inj)e odpeljala v drugo smer. Pred kratkim je naredila tudi tečaj prehranskega svetovalca, saj je mnenja, da ji bo to, kot tudi vsako drugo pridobljeno znanje, koristilo pri njenem najljubšem opravilu. Svoje kulinarične umetnine objavlja na svoji spletni strani VG Litle spoon, recepti pa so sestavljeni za pripravo enostavne, predvsem pa zdrave hrane. Vesna se prehranjuje vegansko od svojega 21-tega leta starosti.

• Vesna, po čem te najbolj poznajo ljudje iz tvojega okraja in po čem Slovenci?

V domačem okraju sem verjetno najbolj prepoznavna po veganskem načinu življenja, strastnem kuhanju in deljenju receptov. Verjetno pa me kdo pozna tudi po moji drugi strasti, plesu. Drugod po Sloveniji me poznajo, kdor me pač pozna, verjetno po VG Little spoon-u, moji spletni strani, kjer objavljam svoje recepte. Moram povedati, da je obiskanost strani zelo lepa in celo narašča, kar mi daje znak, da – ali jaz delam dobro, ali pa ljudje čedalje raje posegajo po zdravi veganski hrani.

• Kaj te tako pritegne pri kuhi?

Ustvarjanje, vsak dan znova in znova nove kreacije, okusi. A obstaja sploh lepše delo na svetu? Ta moj žar ljudje, ki so ob meni, tudi začutijo. Resnično uživam v tem in je to tisto delo, ki me osrečuje. Ko sem v kuhinji, pozabim, kaj vse je okoli mene in res se 100% osredotočim na kuhanje oz pečenje. Upam, da mi bo še dolgo dano, da bom s kuho osrečevala tako sebe, kot tudi druge.

“Pričakovala sem zeleno solato in dva paradižnika, na koncu pa dobila res dobro rižoto in ogromno zelenjave poleg, pripravljeno na vse možne načine. Domov sem odšla z velikim nasmehom na obrazu. Res so se potrudili …”

• Preden preideva na veganstvo … kaj delaš, ko ne ustvarjaš?

Kadar ne ustvarjam, najraje uživam v naravi, sprehodih, teku, telovadbi, kolesarjenju, plavanju, itd. Rada tudi rišem, berem, šivam in še bi lahko naštevala. Vedno poudarjam, da ne poznam dolgčasa, kajti vsak trenutek si znam zapolnit. Poleg vsega tega pa obvezno najdem tudi čas za sebe in sprostitev z meditacijo.

• Kdaj si postala vegetarijanka, kdaj veganka?

Moja pot vegetarijanke se je začela nekje pri 14 letih, vegetarijanka sem bila okoli 3-4 leta. Do te odločitve je prišlo izključno zato, ker mi meso takrat enostavno ni pasalo. Ko mi je zapasalo, sem ponovno prešla na vsejedstvo. Bila sem najstnica, ki se je še ‘lovila’, učila, preskušala … Globoko v sebi sem čutila, da nisem na poti, ki si je želim, zato sem kmalu ponovno prešla na vegetarijanstvo. Po nekaj letih je očitno čas naredil svoje, dozorela sem, se tudi malo poučila o vsem skupaj. Ko sem spoznala, da tudi z uživanjem mleka, mlečnih izdelkov, medu in jajc podpiram nasilje, trpljenje, bolečino, ubijanje, smrt živali, je bila odločitev preprosta. Veganstvo, brez enega dvoma.

“Kuham vse sama. Industrijska, procesirana, v naprej pripravljena hrana ni zdrava. Polna je začimb in predvsem škodljivih emulgatorjev in aditivov. Jaz pa želim dobro tudi sebi, ne le živalim in naravi.”

• Torej je prišlo do preskoka zaradi etičnih razlogov?

Ja. Ko sem videla, kaj vse se dela v klavnicah, kako se ’tisto’ dela in v kakšnih pogojih živijo ta uboga lepa bitja, ter kakšno nasilje se izvaja nad njimi, sem si takoj rekla, da ne želim biti del tega. Šele sekundarnega pomena je bilo vse ostalo – zdravje in okolje. Okolje in zdravje sta v bistvu le posledica veganskega načina prehranjevanja in življenja. Veganstvo mi je na splošno naredilo velik preobrat v življenju in lahko rečem, da je to en najlepših in najbolj pomembnih preobratov v mojem življenju. S tem sem si v življenje prinesla več veselja, sreče, energije, spoštovanja in ljubezni. Ko brskaš in vidiš resnico, ni poti nazaj. Ja, rada sem veganka. Predvsem iz etike, a tudi zaradi zdravja in okolja. Želim ohranjati svet lepši in navsezadnje biti zdrava in srečna globoko v sebi.

• Je bil preskok na veganstvo zate zahteven, si vložila veliko truda, si sanjala hrano?

Ha, ha, ne, nisem sanjala hrane … Preskok na vegetarijansko prehrano je bil lahek, na vegansko pa je malo trajal, zaradi sira, ki sem ga jedla (samo) na pici … in pa ene določene čokolade. Ampak, ko vidiš, kaj počne mlečna industrija, je vse skupaj lažje!

• Si bila deležna kakšnega neodobravanja ob prehodu na veganstvo s strani domačih?

Moji domači so to dobro sprejeli, spoštovali so mojo odločitev. Kmalu smo tudi doma začeli kuhali skoraj samo vegansko hrano, kajti tudi domači so videli, da je veganska hrana veliko bolj raznolika, tudi zelo dobra, pa tudi na počutje je blagodejno vplivala. Vegani pa sicer domači niso postali.

• Kaj pa okolica, prijatelji, kako so oni reagirali?

Leta 2010, ko sem postala veganka, še ni veliko ljudi poznalo veganstva. Lahko rečem, da je bilo veganstvo skorajda tabu. Kaj je to, zakaj tako jem, kako lahko jem samo solate, od kod mi vitamini, beljakovine … Dandanes ljudje ne sprašujejo več toliko, saj je veganov veliko, veganstvo pa je preraslo v vseslovensko, pa tudi svetovno gibanje. Kot nekakšna moda, trend. Čeprav osebno močno upam, da se bo ta ‘moda’ obdržala skozi tisočletja. Da se vrnem vprašanju – ravno toliko, kot so se oni čudili meni, da sem se odločila za veganstvo, toliko sem se jaz čudila njim – kako ne vidijo zla, ki ga prinaša živinoreja. Ja, so nastali tudi kakšni spori, ker sem jaz drezala v ljudi na napačen način, ha, ha.

• Kakšen pa je ta – napačen način?

Človek kot vegan postane bolj ljubeč, sentimentalen, prijazen, rad bi pomagal predvsem živalim, kar naenkrat bi rad spremenil cel svet, rad bi spremenil svojce, prijatelje, znance. A žal to ne gre, sploh pa ne preko noči. Tudi jaz sem rabila 20 let, da sem spregledala. Sedaj razumem, da tudi oni ne morejo iz svoje ‘cone udobja’. Tako lepo se jim je družiti in ugrizniti v meso ali sir, kot je bilo meni, dokler nisem razmišljala, kako vse to pride na krožnik. Morda sem bila malo preagresivna, ampak upam, da mi tega ni nihče zameril. Seveda ni bilo namerno, zgolj v želji po pomoči živalim, pa njim osebno, naravi, planetu.

“Že Hipokrat je rekel – hrana naj bo vaše zdravilo in vaše zdravilo naj bo vaša hrana. A se tega ljudje na zavedajo prej, kot šele v bolniški postelji. Nekatere se da rešiti, nekaterih ne. “Človek raje propade, kot da bi spremenil svoje navade”, pa je rekel Tolstoj … In to drži. Žal.”

• Praviš – v želji po pomoči njim … Torej je tudi tebi veganstvo prineslo koristi? Katere?

Veganstvo mi je prineslo res ogromno koristi. Poleg čiste vesti, mi je prineslo še zdravje. Kar naenkrat imam več energije, ne potrebujem več popoldanskega počitka, nisem več bolna, če pa že kaj pride, tudi zelo hitro mine. Ljudje pa se žal raje bašejo s hrano, potem pa iščejo čudežne tabletke, ki bi jih ozdravile. Ne gre to. Že Hipokrat je rekel – hrana naj bo vaše zdravilo in vaše zdravilo naj bo vaša hrana. A se tega ljudje na zavedajo prej, kot šele v bolniški postelji. Nekatere se da rešiti, nekaterih ne. “Človek raje propade, kot da bi spremenil svoje navade”, pa je rekel Tolstoj … In to drži. Žal.

• Katero jed najraje pripraviš?

Uh, tu pa ste me zadeli v dušo. Isto, kot bi mamico vprašali, katerega otroka ima raje. Všeč so mi vsi okusi, vsak je tako edinstven. Rada pa jem tako že znane okuse, kot tudi rada odkrivam nove. Obožujem vso sadje in zelenjavo, začimbe, semena, itd. To tudi predstavlja glavnino iz repertoarja mojih surovin za kuho.

• Procesirane hrane verjetno ne ješ, to bi bila žalitev za kuharico, kaj?

Itak. Kuham vse sama. Industrijska, procesirana, v naprej pripravljena hrana ni zdrava. Polna je začimb in predvsem škodljivih emulgatorjev in aditivov. Jaz pa želim dobro tudi sebi, ne le živalim in naravi. Želim jesti zdravo, z manj maščob ali celo brez, z manj soli, brez dodatkov. Saj se zgodi, da si kdaj pa kdaj kupim kaj predelanega, pa tudi pojem kdaj kaj ne ravno zdravega, ampak se trudim, da je tega čim manj. Imam tudi svoj vrt, tako da si zelenjavo in začimbe pridelam sama, kar si tudi shranim za zimo.

• Se ti je že kdaj zgodilo kaj zanimivega v restravraciji ob naročanju veganske hrane?

Ja, pred nekaj leti sem bila v restavraciji na Hrvaškem, to je bilo v času, ko je bilo težko dobiti že vegetarijansko hrano, kaj šele vegansko. Povrhu vsega je bila ta restavracija odmaknjena od mesta, povsem na samem. Pričakovala sem zeleno solato in dva paradižnika, na koncu pa dobila res dobro rižoto in ogromno zelenjave poleg, pripravljeno na vse možne načine. Domov sem odšla z velikim nasmehom na obrazu. Res so se potrudili …

• No, to pa je lepo, da slišimo tudi pozitivno izkušnjo. Negativne ni?

Ha, ha, je, a bi raje o še eni pozitivni. Lansko poletje, tudi na Hrvaškem, sem bila v novo odprti restavraciji, kjer niso imeli na jedilniku niti ene veganske jedi. Na koncu smo se dogovorili, da mi pripravijo njoke z zelenjavo. Res so se potrudili, trikrat so prišli do mene z vprašanjem, če je v redu. Njoki so bili odlični, zato sem jih z veseljem pohvalila. Ob slovesu so dejali, da nikoli niso razmišljali o veganih, ampak da mogoče sedaj to dodajo v redno ponudbo. Jaz pa vesela kot radio …

• Verjetno si v restavracijah pozorna tudi na olje, da se ne peče tvoja hrana v istem, kot se je meso??

Seveda. Če jem ‘zunaj’, sem vedno pozorna. In če mi tega ne garantirajo, jem raje samo solato. Ali pa nič. Le tako, če ne naročiš nič, jim daš vedeti, da nisi zadovoljen. V nasprotnem si mislijo, da so te zadovoljili in ne naredijo ničesar v to smer, da bi šli naprej s ponudbo in razmišljanjem. Se pa je zgodilo že tudi, da so me povabili v kuhinjo in pokazali, kje se bo pripravljala moja hrana. Ponekod znajo biti zelo prijazni, ponekod pa so ostali z razmišljanjem v 80-tih letih prejšnjega stoletja. Da smo si na jasnem – ne samo na Hrvaškem, tudi v Sloveniji.

“Veganstvo mi je na splošno naredilo velik preobrat v življenju in lahko rečem, da je to en najlepših in najbolj pomembnih preobratov v mojem življenju. S tem sem si v življenje prinesla več veselja, sreče, energije, spoštovanja in ljubezni.”

• Kaj pravijo izkušnje?

Naučila sem se, da raje ne jem pomfrija v restavracijah. Do sedaj so mi še vedno povsod pošteno povedali, da ga delajo v istem olju, kot cvrejo meso. Rada imam to iskrenost. Nikoli tudi ne jem na žaru, saj pečejo zelenjavo na istem, kot pečejo meso. Isti žar uporabljajo za vse. Zato v restavracijah najraje jem kuhano na vodi, recimo riž, zelenjavo, itd. Velikokrat pa tudi prosim, če mi lahko poleg prinesejo posebej narejeno paradižnikovo omako. Torej, res vedno povprašam o vsem, da sem prepričana. Šele potem lahko jem brez slabe vesti in tako uživam v hrani.

• Torej “vegan for ever”?
  

Definitivno. Veganstvo je način življenja, ki sem ga izbrala in je način, kjer vidim smisel, ki me osrečuje, mi daje čisto vest in ljubezen do živali, do ljudi, okolja in seveda – ljubezen do sebe.

• Kakšen je tvoj življenjski moto, kaj želiš sporočiti ljudem?

Če si želimo zdravo telo in zdravo dušo, moramo za to tudi nekaj narediti! Odprite svoje oči, odprite svoja srca in našli boste pravo pot.