Predvidevanje za prihodnost | “Največji bodo postali najmanjši in najmanjši bodo postali največji …” Katerim državam oz državljanom bo najlažje in katerim najtežje?
Svet, katerega smo poznali in ki (naj bi) propada(l), bi naj za sabo potegnil velike spremembe. Na že omenjenem ‘Summitu 2020‘ so nam namreč med drugim povedali tudi to, da naj bi v novem svetu ‘veliki’ postali ‘majhni’, ‘majhni’ pa naj bi postali ‘veliki’. Pri tem to ni bilo mišljeno na velesile, kot so Amerika, Rusija, Kitajska, itd, saj naj bi velesile še vedno ostale velesile, ampak bolj na države, ki so sateliti teh držav – in so se dobro ‘šlepale’, imele visok standard, ljudje teh držav pa so na račun tega živeli ‘na veliki nogi’. To naj bi se kmalu in v novem svetu spremenilo. Evropa naj bi postala revna, revnejša kot kadarkoli poprej, najtežje pa bi naj bilo ravno največjim (beri: najbogatejšim). Zakaj? Ker manjši so navajeni na – malo in za njih revščina ne bo nič novega, za velike pa – hud šok!
1. del | Kje je bil standard najvišji, kateri so kazalci tega?
Država je sicer entiteta, fikcija in država kot taka zato ne bo trpela nič, bodo pa – ob prihajajoči spremembi sveta – zelo trpeli ljudje, ki živijo v državah, kjer je bil standard zelo visok. Pa poglejmo, kje v Evropi je bil standard najvišji in komu bi naj bilo potemtakem najtežje. Na tem mestu povejmo le še, da smo standard računali ne le po BDP-ju države, ampak po BDP-ju države na prebivalca, kar je tudi najbolj realno in logično. Pa gremo k številkam.
Kot lahko vidimo iz spodnje tabele, je bil, kar se Evrope tiče, standard najvišji v Luksemburgu, kjer je na prebivalca ‘pripadlo’ kar 111.716 USD bruto domačega proizvoda (BDP-ja) na leto. Sledi Norveška z veliko manjšo kvoto, a še vedno velikih 97.013 USD na prebivalca, nato pa sta relativno skupaj Švica in Irska z 87.475 in 83.812 USD. Naslednji sklop visokega standarda med evropskimi državami sestavljajo države kot so Islandija, Danska, Švedska, Nizozemska, Avstrija, čigar prebivalcem je ‘pripadal’ BDP od dobrih 72.000 do 58.000 USD.
Polovico ali še več kot pol nižji standard od Luksemburga, ki je imel najvišji standard, imajo Finska, Nemčija, Belgija, Francija, Anglija, Italija, Španija, itd, čigar standard je še vedno zelo oz nadpovprečno visok. Natanko na sredini te lestvice moči (standarda) je namreč Slovenija, ki je imela kvoto standarda – proti Luksemburgu ‘mizernih’ – 38.256 USD na prebivalca. Na dnu lestvice razvitosti glede na BDP na prebivalca najdemo države, s katerimi smo nekoč živeli v skupni državi, torej Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo ter Črno goro in Kosovo.
Vse te države zaradi tako nizkega standarda spadajo med ‘države v razvoju’, a jim ne manjka veliko, da bi tudi one prišle med ‘velike’. Kot kaže, pa jim bo v novem svetu, ko se bodo na novo razporedile moči, ta do sedaj nizek standard prišel zelo prav, saj bodo njihovi prebivalci še kako vajeni živeti skromna življenja, recimo le ob kruhu, sadju in vodi, medtem ko bo ‘razvajencem’ v ‘razvitih državah’ še kako manjkal luksuz, sploh če vemo, da je večina ljudi tako zelo razvajena, da jim tudi sedanje obilje vsega – ne zadostuje …
| Država | BDP na prebivalca (USD) |
|---|---|
| Luksemburg | 111.716 |
| Norveška | 97.013 |
| Švica | 87.475 |
| Irska | 83.812 |
| Islandija | 72.389 |
| Danska | 68.094 |
| Švedska | 60.430 |
| Nizozemska | 59.687 |
| Avstrija | 58.239 |
| Finska | 55.532 |
| Nemčija | 54.985 |
| Belgija | 53.482 |
| Francija | 50.729 |
| Združeno kraljestvo | 49.761 |
| Italija | 44.248 |
| Španija | 42.658 |
| Malta | 41.897 |
| Ciper | 39.686 |
| Slovenija | 38.256 |
| Češka | 37.330 |
| Estonija | 36.789 |
| Litva | 35.912 |
| Portugalska | 34.567 |
| Latvija | 33.456 |
| Slovaška | 32.789 |
| Madžarska | 31.456 |
| Poljska | 30.789 |
| Hrvaška | 29.456 |
| Romunija | 28.789 |
| Bolgarija | 27.456 |
| Srbija | 26.789 |
| Črna gora | 25.456 |
| Bosna in Hercegovina | 24.789 |
| Severna Makedonija | 23.456 |
| Albanija | 22.789 |
| Kosovo | 21.456 |
Še par podatkov o klasifikaciji držav
Države v svetu klasificirajo različne organizacije, med katerimi je ena najpomembnejših Organizacija združenih narodov. OZN za klasifikacijo uporablja Indeks človekovega razvoja (HDI), ki temelji na treh glavnih kriterijih: pričakovani življenjski dobi, izobrazbi in dohodku na prebivalca, poročilo pa objavi vsako leto. Druga pomembna organizacija je Mednarodni denarni sklad (IMF), ki države razvršča glede na gospodarske kazalnike, kot so bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, inflacija in stopnja brezposelnosti.
Standardi med posameznimi državami se, kot lahko vidimo iz razpredelnic(e), močno razlikujejo. V razvitih državah je povprečna plača visoka, zdravstvena oskrba je dostopna in kakovostna, izobraževalni (poneumljevalni) sistem je dobro razvit, in življenjski standard je na splošno visok. V državah v razvoju so povprečne plače nižje, dostop do zdravstvene oskrbe in izobraževanja je omejen, in življenjski standard je nižji. V najmanj razvitih državah so ti kazalniki še slabši, z zelo nizkimi dohodki, omejenim dostopom do osnovnih storitev in nizko pričakovano življenjsko dobo.
Klasifikacije držav se običajno posodabljajo letno, zadnja klasifikacija držav po HDI pa je bila objavljena leta 2022 in temelji na podatkih za leto 2021. Slovenija je med razvitimi državami že od vstopa v Evropsko unijo leta 2004. Med razvite države spada zaradi visokega HDI, ki vključuje visoko pričakovano življenjsko dobo, visoko raven izobrazbe in visok dohodek na prebivalca. Ostale države bivše Jugoslavije, kot so Srbija, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija, so še vedno v razvoju zaradi nižjih gospodarskih kazalnikov, kot so nižji BDP na prebivalca, višja stopnja brezposelnosti in nižja raven izobrazbe.
| Kategorija | Države | BDP na prebivalca (USD) |
|---|---|---|
| Razvite države | Luksemburg, Norveška, Švica, Islandija, Nemčija, Švedska, Nizozemska, Danska, Avstrija, Finska, ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Japonska, Južna Koreja, Singapur, Irska, Belgija, Združeno kraljestvo, Francija, Italija, Španija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Izrael, Katar, Združeni arabski emirati, Brunej, Kuvajt | Razpon: 24.000 – 111.716 |
| Države v razvoju | Brazilija, Indija, Kitajska, Južna Afrika, Mehika, Indonezija, Turčija, Argentina, Čile, Kolumbija, Peru, Egipt, Maroko, Nigerija, Kenija, Vietnam, Filipini, Malezija, Tajska, Pakistan, Bangladeš, Ukrajina, Bolgarija, Hrvaška, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Albanija, Kosovo, Jordanija, Libanon, Oman, Bahrajn, Kazahstan, Uzbekistan, Turkmenistan, Azerbajdžan, Gruzija, Armenija, Mongolija, Šrilanka, Maldivi, Fidži, Papua Nova Gvineja, Bolivija, Paragvaj, Urugvaj, Ekvador, Venezuela, Gvatemala, Honduras, Salvador, Nikaragva, Kostarika, Panama, Kuba, Dominikanska republika, Jamajka, Trinidad in Tobago, Barbados, Bahami, Belize, Surinam, Gvajana, Senegal, Gana, Slonokoščena obala, Kamerun, Angola, Zambija, Zimbabve, Mozambik, Namibija, Botsvana, Tanzanija, Uganda, Ruanda, Burundi, Etiopija, Somalija, Sudan, Južni Sudan, Madagaskar, Malavi, Lesoto, Esvatini, Srednjeafriška republika, Čad, Niger, Mali, Burkina Faso, Benin, Togo, Sierra Leone, Liberija, Gvineja, Gvineja-Bissau, Eritreja, Džibuti, Komori, Sejšeli, Mauricius, Kapverdski otoki, Sao Tome in Principe | Razpon: 1.500 – 24.000 |
| Najmanj razvite države | Afganistan, Jemen, Haiti, Niger, Čad, Južni Sudan, Srednjeafriška republika, Burundi, Malavi, Mozambik, Madagaskar, Sierra Leone, Eritreja, Gvineja, Gvineja-Bissau, Liberija, Mali, Burkina Faso, Benin, Togo, Somalija, Demokratična republika Kongo | Manj kot 1.500 |
2. del | Pričakovanja za prihodnost: Bogastvo se seli med narode BRICS-a
Do leta 2030 se (po mnenju oz načrtih OZN) pričakuje, da bodo nekatere države v razvoju napredovale v razvite države, če bi (kakor) nadaljevale z gospodarskimi reformami in izboljšanjem življenjskih standardov. Manj razvite države pa naj bi (kakor) napredovale v države v razvoju, ker naj bi prejele ustrezno mednarodno pomoč in izvajale učinkovite razvojne politike. A vse kaže, da se svet ne bo več razvijal po tirnicah (pravilih, načrtih Amerike) OZN-a, saj se bodo že kmalu premešale karte in s tem tudi moči posameznih držav.
Zakaj pišemo ‘kakor’? Če bi vladajoči svet, kamor spada tudi OZN in vse ostale institucije, res hotel karkoli spremeniti v korist revnih, bi v minulih 100+ letih to že naredili … Tako pa jim to ni v interesu, saj so raje kolonizirali države, ki so bile nemočne in brez svoje vojske ter jim dajali drobtinice (od tod lakota po svetu), sami pa so kradli njihovo bogastvo in sami živeli na (pre)veliki nogi. Od tod tudi vso bogastvo anglo-ameriškega imperija, ki je ob Vatikanu skoncentrirano v nekaj največjih korporacijah in skladih, kot so BlackRock, VanGuard, itd. Kmalu ne bo več tako!
Pričakuje se, da se bo vsa moč preselila na vzhod (Rusija, Kitajska, Indija), medtem ko bo Evropa največji poraženec te vojne oz te nove prerazporeditve moči. Evropa, ki je bila do sedaj močna zato, ker je Amerika (in njene evropske kolonije) ropala vse države sveta, predvsem pa afriški kontinent, tega v prihodnosti ne bo mogla več početi. Države, ki jih je doslej ropala Amerika, so se priključile BRICS-u in jih Amerika ne bo upala več napadati (in ropati njihova naravna bogastva), …
… kolonizatorske države Evrope (Francija, Belgija, Nizozemska, Španija, Portugalska) pa so tudi izgubile svoje bogastvo, saj ne bodo mogle več ropati afriške celine, saj bosta imeli po novem nad njimi protektorat Rusija in Kitajska, ki naj bi Afriki spet prepustile (vrnile) suvereniteto in normalen način trgovanja med državami, kar naj bi ne le izkoreninilo lakoto na tem kontinentu, temveč iz revne celine naredilo celo bogat kontinent. Tudi Južna Amerika bo postala spet bogata, saj ne bo več roparjev iz Evrope in S Amerike, tamkajšnji narod pa je, kot vemo, vajen dela.
Sončna očala, avto, titule in ostali zahodnjaški kazalci ega bodo prešli v pozabo
Evropa bo tako ostala odvisna samo od svojega dela in zaslužka, česar pa prepotenten in (pre)gosposki evropski narod ni vajen – sploh ‘velike’, zgoraj omenjene države. Balkanci se bojujejo z revščino že 30+ let, njim bo prebroditi revščino še najlažje, že Slovencem pa se zna zelo zatresti ego, ker v novem svetu ne bo več možno vsak teden nakupovati stvari, katerih v resnici niti ne potrebujejo, ter se voziti v najboljših avtomobilih, katerih ravno tako ne potrebujejo, a se z njim (in ostalimi materialnimi vrednotami) številni identificirajo in počutijo več vredni.
Največja vrednota bo v času neimetja postala moč duha, česar pa prepotentni evropski narod žal nima. Potrebno bo začeti gledati na svet z druge perspektive in biti hvaležen za tisto, kar imamo in ne jokcati (hrepeneti) za tistim, česar nimamo, kot to (da si hrani svoj ego) počne sedaj 95% populacije. V časih obilja, ki še trajajo, se novi časi, o katerih pišemo, večini seveda zdijo smešni in nerealni, ko pa se zgodijo, ko pride do njih, bodo egoti ljudi padali kot keglji na kegljišču. Ubogi tisti, ki tega ne bodo hoteli ali zmogli – ne piše se jim namreč dobro …
Kaj pa bo s titulami in ‘titulaši’? Nič. Titule si bodo lahko ‘titulaši’ zataknili nekam (ali le shranili v predal) in občasno pogledali, za katero pozicijo sužnja so se borili v minulem ‘govejem sistemu’ … V sistemu, kjer je največ štelo tisto, koliko zna kdo ponavljati (neko snov), koliko se je kdo pripravljen podrejati, se pustiti poneumiti in lezti v rit nadrejenim ter graditi ego (sebi in sebi enakim). Vrednote, ki so nevredne besede ‘vrednote’, daleč od tistih, ki bi jih človek lahko cenil. Daleč od tega, da so vsi ti ljudi zlobni ali neumni (torej, čast izjemam!!), a vsi bodo imeli kmalu priložnost pokazati, kolikšna je njihova prava vrednost – v sistemu pravih vrednot.
Na slabšem bodo velike države, v njih živeči (razvajeni) ljudje in ‘titulaši’ … Je to vse?
Ne. Če smo omenili, da bodo ‘največje’ države postale ‘najmanjše’ (v prenesenem pomenu), če smo omenili, da bodo ljudje, ki so živeli v najbolj razvitih državah postali revni, tako kot so bili nekoč revni prebivalci tretjih držav, prebivalci tretjih držav pa naj bi po zaslugi svojih naravnih bogastev postali bogati (napram tistim, ki so imeli prej veliko), če smo omenili, da bodo ‘titulaši’ postali spet le navadni ljudje (zaradi zelo specifičnega, ozkousmerjenega znanja pa znajo biti celo v deficitu oz ‘hendikepirani’), potem omenimo tudi to, da bodo tudi ‘mestne srajce’ v zelo nelagodnem položaju.
Velika mesta so namreč večinoma v betonu in asfaltu in le redki imajo možnost travnika, kjer bi si lahko pridelali svoje sadje in zelenjavo, z balkonskimi policami pa si ne bodo mogli veliko pomagati. Nekoč 200.000 ali celo 400.000 evrov vredna stanovanja v najbolj prestižnih mestnih središčih, obdanih z betonom, bodo naenkrat postali – zapori, medtem ko bodo kmetovalci, ki so bili do sedaj proti mestni gospodi deprivilegirani (v vseh pomenih) naenkrat postali bogataši. Lahko si bodo namreč pridelali toliko hrane, da sami zagotovo ne bodo lačni, hkrati pa jo bodo lahko celo tudi prodajali … ali menjali za druge dobrine.
Glede na to, da je veliko vprašanje tudi, kako bo s službami in denarjem, je veliko vprašanje tudi, kako si bodo lahko vsi ti ljudje v mestih karkoli kupili. S čem, ko pa nimajo niti denarja, niti drugega znanja, kot le tistega, kar so se napiflali, da so dobili titulo in sedeli na stolčku ter prelagali papirje? In če ne bo denarja, bo popolnoma izginila tudi njihova (edina) moč – moč denarja, moč kapitala. Kar naenkrat nekoč ‘veliki’ ne bodo mogli več kupovati ljudskih umov, ljudske naklonjenosti z denarjem – ker ga ne bodo imeli. Z duhovnostjo pa jih ne znajo očarati, ker ne poznajo tega pojma, saj je v njihovem svetu štel zgolj in samo – denar!
Kaj svetujemo?
Kaj svetujemo? Da spustite ego in pozabite na materialne dobrine. Namesto avta za 10.000 evrov raje kupite travnik oz zemljišče, namesto avta za 50.000 evrov pa raje kupite hišo ali vikend na podeželju. Prihajajo namreč časi, ko bo zemlja, ki vam lahko da hrano, več vredna kot ljubljanski (mestni) beton. In hrana z lastnega vrta ali sadovnjaka več vredna kot hrana iz trgovine. Ta ne le da je zastrupljena in škodljiva, morda je celo niti ne bo.
Če se vojna na bližnjem vzhodu razplamti (pa ni dvakrat za reči, da se ne bo!), znajo iti cene nafte v višave, s tem pa tudi cene hrane – morda pa se zna zaustaviti celo dobava le-te. Kos zemljice zna torej postati več vreden kot zlato, absolutno pa več kot beton. Svet se bo torej obrnil popolnoma na glavo in nekoč največji bodo postali najmanjši, najmanjši pa bodo postali največji. Še marsikaj bi se dalo spremeniti v svojo korist v teh, zadnjih mesecih ali letih obilja, a kaj, ko smo teoretiki zarot za ‘velike’ (prepotentne, zaegoirane riti) zgolj – teoretiki zarot …
VIDEO: Neca Falk – Vse ljudje hitijo
Pesem govori o tem, kako mlada vaška deklina zaradi šolanja odide v mesto … in čedalje bolj prepoznava slabosti mesta in pogreša ‘sladkobo’ domače vasi.
