KolumnePolona Ajdič

Polona Ajdič: Sesutje obstoječega sistema je neizbežno!

Vem, slabih novic načeloma ne maramo. Ali pač. Ko opazujem ljudi v tej korona pandemiji, imam občutek, da si povečini želijo in berejo samo slabe novice, ki nam jih posredujejo MSM mediji. Tokratni prispevek naj bo v opozorilo z željo, da se na SPREMENJENO situacijo začnemo pripravljati ZDAJ. Nekateri se že dalj časa, drugi še ne, saj upajo, da se bomo vrnili v čas pred začetkom te pandemije. Nikakor pa ni moj namen sejanje strahu! Vsak se na koncu odloča zase in po svoje.

Piše: mag. Polona Ajdič

Sama sem na predavanjih in tudi v svojih prispevkih večkrat opozarjala, kakšen vpliv ima na gospodarstvo vsa ta globalna situacija, ki onemogoča proizvodnjo in potrošnjo, kot smo ju poznali pred letom 2020. In če ni potrošnje v takem obsegu, to avtomatsko pomeni sesuvanje sistema. Gospodarskega. Finančnega. Zdravstvenega. Šolskega. Dogaja se domino efekt, a ker se ne zgodi na hitro, ga le redki opazijo.

Bencinske črpalke

Ob obisku bencinskih črpalk, ki se ubogljivo držijo ukrepov, ob čemer dobršen del strank plača za nakup goriva na zunanjem okencu, nam je jasno, da so bencinske črpalke (ki so večinoma v najemu) ob glavni vir dohodka, ki so ga pred pandemijo dobivale s prodajo ostalih produktov v svojih trgovinah. Ker so se cene zaradi inflacije, natiskanega denarja in podaljšanih dobavnih rokov nekaterih stvari zvišale, tudi druge stranke povečini pogledajo, ali se jim splača in kje se jim splača kupovati.

Tehnične trgovine

Pa poglejmo tehnične trgovine. V decembru 2021 in v začetku januarja 2022 sem imela kar nekaj »opravka« z njimi. Vsi vestno spoštujejo ukrepe na podlagi odloka, zaposlitev so dobili varnostniki, študentje, ki pregledujejo PCT pogoje, v nekaterih primerih jih pregledujejo kar sami zaposleni, za kar so zagotovo tudi plačani. To je vse super. Dokler … Absolutno moramo poudariti, da so tehnične trgovine glede na pospešeno gradnjo v Sloveniji zagotovo beležile dobičke. Verjetno so bili njihov največji izziv podražitve nekaterih produktov ter daljši dobavni roki ali ukinitev določenih proizvodov, stranke pa so zahtevale izvršitev naročila, saj vendar še imajo denar.

Trgovski centri

Kaj pa trgovski centri, kjer imajo različni podjetniki v najemu poslovne prostore in morajo za to plačevati drago najemnino? Ni več primerjave med letom 2019 in danes! Ste opazili, da morda kakšnega vašega najljubšega izdelka ni več na razpolago? V časopisih pa smo tudi brali o odpoklicih izdelkov, ki smo jih pred leti lahko veselo uživali in nikomur ni bilo mar, kaj vsebujejo. S tem je bilo še dodatno povzročeno nezaupanje, sploh v prehrambene izdelke, in tukaj sta na mestu tudi apel, da bo treba razmišljati o samooskrbi, in poziv kmetom, da spremenijo svoje poslovanje in se usmerijo k domačim strankam. Imamo občutek, da zanašanje na državne in evropske subvencije dolgoročno ne bo prineslo želenega rezultata. Smo pripravljeni na največje spremembe v zgodovini človeštva?

Če nimamo potrošnje v takem obsegu kot do sedaj, to pomeni zmanjševanje proizvodnje in odpuščanje delavcev. Začne se v eni branži, za sabo pa potegne domino efekt na večjem delu gospodarstva. Posledice se občutijo na področju zdravja ljudi, bolezni, morebitne smrti pa povzročajo nižje dohodke, še manjšo potrošnjo …

Kaj pa izobraževanje?

To se kaže tudi na srednješolskem in visokošolskem izobraževanju. Kam se torej vpisati, da bomo najmanj kiksnili, gledano štiri ali več let vnaprej, kolikor traja šolanje? Ali šole in ministrstvo za šolstvo danes vedo, kaj bo sledilo čez nekaj let? Pripravljajo strategije in spremenjene učne programe za prihodnje generacije? Trenutno kaže, da še ne. Zato moramo biti mi tisti, ki poiščemo informacije in usmerimo svoje otroke na čim bolj »pravo« pot. Katera je prava, pa bo pokazal čas. Dejstvo je, da se bomo učili vse življenje. Tudi spreminjali poklice. Če se tega zavedamo že v mladosti, je vse lažje.

Nič ni tako, kot se zdi

Vsem tem spremembam, ki so vidne povprečnemu človeku, če le hodi z odprtimi očmi po svetu, je treba dodati še špekulacije v finančnem svetu, manipulacije s sprejemanjem zakonodaje, ki pokriva različne industrije (o tem ste imeli možnost gledati kar nekaj oddaj celo na slovenski televiziji), v Evropskem parlamentu in po svetu.

Ko se začne rušiti ta del, vemo, da je nekaj hudo narobe. Če dodamo še informacijo o tem, koliko denarja so bili zmožni natisniti samo v enem letu, natisnili so ga namreč kar 40 %, bi moralo biti vsakomur jasno, da se bo nekaj velikega zgodilo tudi z našim denarjem, valutami, ki jih uporabljamo pri nas in po svetu. Vse valute so v istem »programu«. Tiskajo se, ker so države zaradi mednarodne trgovine povezane med seboj. Te valute se tiskajo iz nič in nimajo kritja v ničemer. Razen v našem upanju in veri, da imajo takšno vrednost in da bomo z njimi lahko plačali določeno stvar.

Pri vsem tem pa ne pozabimo, da Slovenija ni samostojna in neodvisna država, pa čeprav to piše v Ustavi RS. Vse plati življenja so prepletene in tujina ima več vpliva na nas, kot si lahko predstavljamo.

Kam z denarjem?

Kaj torej lahko naredimo z denarjem, ki ga dobimo v obliki plače, pokojnine ali pa ga imamo celo privarčevanega in leži na bančnem računu? Treba je z njim čim prej kupiti nekaj konkretnega. Najsi bo to nepremičnina (stanovanje, vikend, rodovitna zemlja, gozd itd.), varne pa so tudi naložbe v fizično zlato in srebro. Za tehnično bolj podkovane in tiste, ki želijo več, pa so zagotovo zanimive različne kriptovalute.

Za svetovanje sem dosegljiva na polona.ajdic@cajtng.net ali na tel. št. 041 935 065.

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE