Intervjuji

NIA MUGERLE: “Čeprav so moje navade veganske, se rada okličem za vegeterijanko. Se mi zdi, da je dandanes med vsejedci vegeterijanec bolje sprejet, hkrati pa to ljudje tudi bolj razumejo …”

Nia Mugerle, 28-letnica, rojena v Slovenj Gradcu, ki pa je praktično vse življenje preživela v Ljubljani. Pred dobrima dvema letoma se je preselila v Anglijo, natančneje v London, od tod pa v Cambridge, kjer živi še dandanes. Zaposlena je kot poslovodja v verigi trgovin River Island. Nia je strastna fotografinja, v prostem času pa rada hodi tudi na izlete, kolesari in odkriva nove kotičke, take, kjer se lahko – iz mesta umakne v naravo. Rada širi pozitivno energijo in to jo osrečuje. Ker je vedno nasmejana in dobre volje, jo prijatelji kličejo ‘sonček’. Pred približno petimi leti je postala vegetarijanka … ker se je, kot pravi, odločila, da izbere ljubezen. Ljubezen do sebe, drugih in okolja. Vsega, kar nas obkroža. Veganka je … hm, več v nadaljevanju!

  • Nia, najprej, zakaj si odšla iz Slovenije?

Rada spoznavam nove ljudi in njihove kulture. Rutina me dolgočasi, zato se ji poskušam izogniti. Pravzaprav je to bistveni razlog, zakaj sem se odločila bivati izven Slovenije. Tu sem z možem. On prihaja iz Nepala, oba sva zaposlena in si gradiva poklicni karieri. Mož opravlja doktorat iz biotehnologije ob delu na Inštitutu za raziskave raka Sanger. Sva oba bolj umirjene narave in se odlično ujemava …

  • Zakaj si postala vegetarijanka?

Vegeterijanka sem postala iz več razlogov. Eden izmed teh je bil zdravje, drugi skrb za okolje, tretji, pa nikakor ne najmanj pomemben, pa ljubezen do vseh živih bitij, s katerimi si delimo ta prečudovit planet. Že kot otrok sem imela veliko sočutja do živali in že od nekdaj sem čutila slabo vest z vsakim kosom mesa, ki sem ga pojedla. Pravzaprav je bil razlog, da sem sploh jedla meso, moč navade, ki ti jo privzgojijo starši.

“V menijih so vedno vegeterijanske in tudi veganske opcije. Zelo striktni so tudi z alergeni, tako da še nikoli nisem dobila v hrani nezaželjenega mlečnega proizvoda. Tudi natakarji so seveda zelo osveščeni in dobro vedo, kaj je veganstvo in kaj strežejo.”
  • Omenila si zdravstvene razloge …

Pred leti sem zbolela za avtoimuno boleznijo, Chronovo boleznijo. Gre za kronično vnetje celotnega prebavnega takta. Preprosto povedano – imunski sistem deluje preveč pospešeno, in namesto, da bi te branil, te napada. Zdravniki so bolezen oblažili z zdravili, hkrati pa mi tudi povedali, da bom na zdravilih celo zivljenje. Počutila sem se bolje, seveda zaradi ogromno zaužitih zdravil dnevno, a ta so seveda imela tudi svoje stranske učinke.

  • Opustila si tablete in začela z zdravo prehrano?

Začela sem obiskovati šolo za fotografijo. Tam sem spoznala nekaj čudovitih ljudi. Tri sošolke in vse so bile vegeterijanke, ena izmed njih na presni prehrani. Nikoli mi niso nič vsiljevale ali mi pridigale o hrani. Tako dobro so mi kuhale, da sem se začela zavedati, da se je odreči mesu pravzaprav zelo preprosto in so vsi zadržki, ki sem jih imela prej, nesmiselni. Takrat se je nekaj v meni spremenilo in nekako čez noč sem sprejela odločitev, ki je ne bom nikoli obžalovala.

  • Opustila si meso in postala vegetarijanka …

Verjamem, da kjer je volja, tam je moč. Odločila sem se, da ne bom oseba, ki je/bo bolna. Odločila sem se, da bom zdrava. In res, zdaj, po približno dveh letih, je moje zdravje odlično. Zdravnike vidim samo na rednih kontrolah in ne jemljem več nikakršnih zdravil.

  • Kaj na vse to porečejo zdravniki?

Zdravniki so bili vedno proti mojim prehranjevalnim navadam. Nekoč, ko sem bila še v Londonu, sem celo prejela po pošti izvid in priporočilo, da je moja kri dobra, vendar da moram – preventivno – začeti uživati rdeče meso. To je bilo nekaj, kar me je malo pretreslo … Zakaj, če pa sem se pozdravila, hkrati pa se počutim veliko bolje, proti nekoč pa celo – odlično???

  • Torej si se počutila veliko bolje že z opustitvijo mesa, nisi se še odrekla mleku, mlečnim izdelkom, jajcem??

Takrat ne, na začetku sem se odrekla le mesu, kasneje pa sem se odrekla tudi uživanju vseh mlečnih izdelkov.

  • Ker …

Ker sem pač ugotovila, da so mi povzročali slabo počutje.

  • Je bil preskok težak?

Prav nič. Mleko sem nadomestila z riževim, mandljevim ali ovsenim, med z javorjevim sirupom, sladoleda in sira pa tako ali tako nisem nikoli posebno marala. A tudi za to, kdor ima željo, je več kot dovolj ponudbe, okus pa identičen tistemu iz mleka. Moja šibka točka so sladice, a teh je tu – seveda brez živalskih dodatkov – malo morje, tako da ničesar ne pogrešam.

“Že kot otrok sem imela veliko sočutja do živali in že od nekdaj sem čutila slabo vest z vsakim kosom mesa, ki sem ga pojedla. Pravzaprav je bil razlog, da sem sploh jedla meso, moč navade, ki ti jo privzgojijo starši.”
  • Kako na tvoj nov način prehranjevanja gledajo ljudje, ki te obkrožajo?

Doma so mojo odločitev zelo lepo sprejeli, prav tako prijatelji. Vsi, ki me obkrožajo, spoštujejo mojo odločitev in so mi vedno stali ob strani. Tako se nikoli nisem znašla v kakšni neprijetni situaciji.

  • Kako gledaš na nevegane?

Na nevegane gledam predvsem tako, da imam vero v njih, da bodo nekega dne spregledali in se začeli zavedati, kakšen vpliv na okolico imajo z njihovo ‘osebo izbiro’. Nikogar ne obsojam, ker sem tudi sama bila nekoč tam. Do spoznanja morajo priti sami, jaz sem tu samo, da jim pokažem, da se da in da ima veganstvo dober vpliv ne samo na okolje, temveč tudi na samega sebe. Sploh vse to velja za tiste, ki resnično čutijo ljubezen do okolja, živali in predvsem želijo boljšo prihotnost za njihove otroke … ti pa so v veliki večini.

  • Kaj je po tvoje razlog, da se ljudje ne odločijo za veganstvo?

Nekateri so mnenja, da je ta prehrana draga, vendar nekaj zelenjave, riž in solata nikakor ni dražje, kot zrezek na krožniku. Hrana je nekaj, na čemur se ne sme ‘šparati’. Ljudje ne šparajo na bencinu, jeklenemu konjičku, nakitu, oblekah in kozmetiki, katere se niti toliko ne potrebuje, ker mati Narava nam je dala vse, kar je potrebno, ko pa je govor o hrani, je pa vse drago. Tu res ne vidim smisla. Izgubljamo stik z naravo in okoljem, iz katerega prihajamo.

  • Kdo je tvoj vzornik, kdo ti stoji ob strani, kdo ti pomaga, ko in če je potreba?

Moj vzornik je vsekakor moja prijateljica Jasna, s katero sva si zelo blizu. Ko sem jo spoznala, je bila na presni prehrani, nato tudi na veganski. Zaljubila sem se v hrano, ki jo je pripravila. Je zelo lepega in zdravega videza ter ogromnega srca. Je najbolj nesebično bitje, kar sem jih imela priložnost spoznati in jo imam zelo rada. Tudi ko sem bila vsejeda, me nikoli ni obsojala, zato je v meni zbudila zanimanje za takšen življenski slog.

  • Kako je s hrano v Angliji, je veliko veganske izbire?

Tu, v Angliji, so glede prehrane ljudje zelo odprti in nikoli nisem imela problema ob naročanju hrane. V menijih so vedno vegeterijanske in tudi veganske opcije. Zelo striktni so tudi z alergeni, tako da še nikoli nisem dobila v hrani nezaželjenega mlečnega proizvoda. Tudi natakarji so seveda zelo osveščeni in dobro vedo, kaj je veganstvo in kaj strežejo. Sicer pa večino hrane z možem pripravljava doma, mož je odličen v kuhi, tako da to prepuščam njemu.

  • Wow, še ena ‘srečnica’. Kaj najbolje pripravi?

Odličen je z zelenjavnimi curryji, ti so mi najljubši, za prilogo pripravi ponavadi riž, kot se za Azijca spodobi (smeh), ob strani pa doda še kakšen falafel, veganske klobasice, gobe, itd. V kuhi je nešteto možnosti in moj mož to dobro obvlada.

“Hrana je nekaj, na čemur se ne sme ‘šparati’. Ljudje ne šparajo na bencinu, jeklenemu konjičku, nakitu, oblekah in kozmetiki, katere se niti toliko ne potrebuje, ko pa je govor o hrani, je pa vse drago. Tu res ne vidim smisla.”
  • Kaj najraje pripraviš ti?

Sama najraje pripravim mojo najljubšo vegansko musako, z njo pa rada in brez slabe vesti postrežem tudi vsejedim prijateljem, ker musaka je nekaj, kar ima vsak rad.

  • Nisva omenila, kdaj si pravzaprav postala veganka …

Ja, namenoma. Čeprav so moje navade veganske, se rada okličem za vegeterijanko. Se mi zdi, da je dandanes med vsejedci vegeterijanec bolje sprejet, hkrati pa to ljudje tudi bolj razumejo in ne obsojajo. Mogoče tudi zato nimam nikoli nikakršnega problema z ljudmi okoli sebe, ker nikomur ne dajem nalepk ali ne obsojam. Ne sodim ljudi, in ne sodim sebe.

  • Z drugimi besedami to pomeni …

Da živim po načelu – brez slabe vesti. Ne škodim živalim, obenem pa se trudim živeti z minimalnim vplivom na okolje. Ne uživam torej nič živalskega, ne nosim usnja, ne kupujem kozmetike, testirane na živalih, poskušam pa tudi omejiti uporabo odpada in plastike. Živim maksimalno minimalističen življenski stil.

  • Praviš, da vegetarijanstvo ljudje bolj razumejo in manj obsojajo. Kdaj pa bo veganstvo postalo sprejeto v družbi?

Glede vegeterijanstva in tudi veganstva sem zelo optimistična. Napredek je viden, ljudje se prebujajo in odpirajo oči. Če vsak dan vsaj peščica ljudi naredi ta ogromen korak za lepšo prihodnost, bo ‘lepši jutri’ kmalu tu …

  • Te veganstvo, pardon vegetarijanstvo … Ah, te ‘tak’ življenjski slog osrečuje, izpopolnjuje?

Ja, moj življenski slog me vsekakor izpopolnjuje. Čutim, da sta moje telo in duh v popolni harmoniji, kar se odraža na mojem zdravju in tudi navzven.

  • Imaš kakega idola med znanimi vegani, kdo ti je všeč?

Jaaaa. Občudujem aktivista in vegana Earthling Eda (povezava na koncu, op.p.), ker je zame res prava inspiracija. S svojim življenskim stilom, voljo in pogumom navdihuje tisoče, če ne miljone ljudi. Res ga občudujem.

“Na nevegane gledam predvsem tako, da imam vero v njih, da bodo nekega dne spregledali in se začeli zavedati, kakšen vpliv na okolico imajo z njihovo ‘osebo izbiro’.”
  • Sporočilo za naše bralce?

Živi življenje po svoji viziji, odpri oči, spreglej in začuti vso ljubezen, ki te obdaja. Ljubezen do sebe, do drugih in okolja. Ko to dosežeš, bo vsak tvoj dan obarvan v mavrico. Deli jo naprej in v svetu boš pustil ogromen pečat, ki se ga ne bo dalo izbrisati.

 

Povezave:

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE