Mastne laži o maščobah – odziv na članek v Bonbonu, prilogi Večera
Na evropski konferenci na temo Zdravje v EU so ugledni znanstveniki ugotovili, da približno 86 % ljudi umre za posledicami bolezni, ki bi jih lahko preprečili ali pozdravili s spremembo prehranskih in življenjskih navad.
To je zastrašujoč in hkrati opogumljajoč podatek. Zastrašujoč, ker očitno po nepotrebnem zbolevamo, trpimo, prezgodaj umiramo in trošimo zdravstveni denar. Zastrašujoč tudi zato, ker kaže, kako malo vemo in kako malo vedo zdravniki in prehranskih strokovnjaki, katerim nekritično zaupamo.
Opogumljajoč pa je zato, ker nam pokaže, kako bi z lahkoto dosegali odlično zdravje in dolgo življenje, ves zdravstveni sistem pa bi imel dovolj in preveč osebja in denarja za zdravljenje bolezni, ki si jih posamezniki sami ne pridelajo.
Vse to naj bi zavezovalo k zelo odgovornemu obveščanju javnosti. Vsi, ki tako ali drugače vplivajo na prehranske in druge navade državljanov, bi morali s potrebno mero strokovnega znanja in etičnosti napeljevati državljane k takšni prehranskih praksi, ki se je skozi tisočletja pri milijardah ljudi pokazala kot najbolj zdrava.
Prepogosto zbolevamo, trpimo in prezgodaj umiramo, ker nekritično verjamemo objavam v medijih, naivno pričakujoč, da gre za preverjene informacije, ki nam bodo koristile. Prav takšna objava se je zgodila v Večerovi prilogi Bonbon, z dne 6.3.2018.
Če bi pisalo, da gre za reklamni članek, kar bi glede vsebine in navajanja povezave do podjetja moralo pisati, se seveda ne bi oglasil, a članek je podpisala novinarka in s tem ustvarila vtis, da gre za strokovno in odgovorno pripravljen članek.
Avtorica se uvodoma vpraša: »Da boste končno videti natanko takšni, kot si že lep čas predstavljate in želite, hkrati pa za vselej končali diete, boste morali iz shrambe odstraniti sladkor, moko, sadje ter jo napolniti predvsem z jajci, maslom, avokadom, ribami, olivnim, kokosovim oljem, mesom in zelenjavo. Se sliši noro?« Ne, ne sliši se zgolj noro, zares je noro! Izenačiti »kruh, testenine, riž, krompir, sladice in sladkarije, čips, krekerji, tudi sadne sokove, gazirane in negazirane sladke pijače«, kot je to naredila avtorica, je huda nestrokovnost. Kot da bi v isti koš dali oljčno olje, kurilno olje, motorno olje, svinjsko mast, mazalno mast – saj je vse maščoba! Norost. Iz te norosti sledi še večja: »rešitev je ketogena oziroma visokomaščobna LCHF-dieta«, ki bi naj rešila vse prehranske bolezni.
Presnova treh virov energije se ni spremenila od nastanka človeštva do danes. Ves čas veljajo enaka biološka pravila, ki jih niso spremenile številne diete, tudi beljakovinske ali maščobne ne. Zakoni narave pravijo, da je naše osnovno gorivo hrana iz ogljikovih hidratov (škrobna hrana). Zalo manipulatorsko je, da k tej hrani dodajamo industrijske izdelke (čipsi, industrijski sladkor, sladkane pijače …). Naša telesa so tako narejena, da vse potrebne maščobe (enako kot ves potreben holesterol) tvorijo sama iz zaužite različne rastlinske hrane. Ne potrebujemo nobenega dodatnega vnosa nobenih maščob. Manipulacija je trditev, da telo nujno potrebuje maščobo (in holesterol) in da ga zato moramo vnašati s hrano. Tudi brez krvi, limfe in še česar ne moremo živeti, pa nihče pameten ne priporoča pitja teh tekočin.
Usmerjanje pozornosti javnosti zgolj na glikemični indeks in hkrati zamolčati pomembnost glikemične obremenitve in inzulinskega indeksa je nestrokovno in ima enak namen odvračanja ljudi od zdrave hrane.
Avtorica zapiše, da so »maščobe nujne, ogljikovi hidrati ne«, kar je neresnica, ki je zdravju škodljiva. Velja prav nasprotno. Osebe, ki tudi začasno ne vnašajo ogljikovih hidratov, morajo biti pod redno zdravniško kontrolo.
V eni novejših raziskav na University of North Carolina so ugotovili, da prehrana z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov lahko poveča tveganja za okvare nevralne cevi, ki je del zarodka in se razvije v možgane in v hrbtenjačo, hrbtišče lobanje in vretenca. Okvare te cevi so številne, zgodijo se v prvem mesecu nosečnosti, povzročijo pa hude poškodbe otroka. To je ugotovitev nedavne študije, trajala pa je 13 let, vključenih je bilo 1740 mater, ki so rodile mrtve otroke in 9545 mater, ki so rodile žive otroke. Ženske z nižjim vnosom ogljikovih hidratov so imele 30 % večjo verjetnost, da rodijo otroka z okvarjeno nevralno cevjo. S premalo ogljikovih hidratov se ni za igrati: nujno in obilno jih potrebujemo od spočetja do smrti.
O tem, da je vzrok za epidemijo prehranskih bolezni kriv previsok vnos ogljikovih hidratov in posledično premajhen vnos maščob, je laž. V prehrani Slovencev so maščobe v letu 1992 predstavljale 32 %, v letu 2011 pa 34 %. Torej se delež maščob v hrani povečuje. Pomembno je poudariti, da od še neškodljivih 10 % maščob, le-teh zaužijemo 3 krat več in ta vnos povečujemo. V enakem obdobju smo zaužili 12 % kalorij iz beljakovin in se ta odstotek ni spremenil, čeprav je dvakrat višji od potrebnega in za 50 % višji od priporočenega s strani Evropske komisije za varnost hrane. Delež ogljikovih hidratov se je v istem obdobju znižal za 3 odstotne točke (od 57 na 54). V enakem obdobju smo povečali skupni vnos kalorij za 22 %, pri čemer se je delež maščob v dnevnih kalorijah povečal za 30 %, beljakovin za 32%, ogljikovih hidratov pa le za 16 %. Iz teh skopih uradnih podatkov urada za statistiko lahko sklepamo, da LCHF-dieto v nekaj blažji obliki že nekaj zadnjih desetletij dejansko prakticira večina ljudi. Posledice poznamo: prepolne ambulante, predolge čakalne vrste, predebeli otroci, bolni starši. Nagovarjati ljudi, naj se še bolj odmaknejo od naravnega prehranjevanja, kjer osrednje mesto pripada škrobni hrani (žita, krompir, stročnice, koruza, riž …) ob obilnem vnosu različne druge zelenjave in sadja – vse v obliki, ki je najbližje izvorni – ob minimalnem vnosu maščob in brez kakršne koli skrbi za vnos beljakovin (saj jih je v tej hrani dovolj), je svojevrsten prehranski zločin.
(Tekst: Ivan Soče)
