Na Odprto pismo o samooskrbi in preteči nevarnosti pomanjkanja oz morda celo lakote se je prva odzvala občina Radovljica
Na naše Odprto pismo županom vseh slovenskih občin so se prvi odzvali na občini Radovljica, odgovore pa je iz kabineta župana posredovala ga. Manca Šetina Miklič. Za odgovore se radovljiški občinski upravi iskreno zahvaljujemo!
Cajtng.net
- Ali je vodstvo vaše občine seznanjeno z (zgoraj opisanimi) ekonomskimi razmerami v Evropi oz kakšne so le-te po Vašem vedenju? Ali pripravljate na lokalnem nivoju kakšne (preventivne) protiukrepe in kakšne?
–
- Ali je vaša občina pripravljena na morebitno pomanjkanje hrane (v kolikor pride do izrednih razmer – zaustavitve trgovskih poti, krizo z elektriko, nafto, itd) ali se zanaša le na državne rezerve in pomoč Evrope (ki je pred bankrotom in morda celo razpadom)? Ali menite, da lahko tudi kot občina (kot najmočnejša lokalna institucija) naredite kaj v skrbi za varno prihodnost občanov (npr. spodbujanje lokalne pridelave hrane)?
Občina Radovljica v okviru svojih možnosti in pristojnosti spodbuja pridelavo zdrave hrane in samooskrbo. Že več kot deset let oddajamo svoja zemljišča za vrtičke, v Radovljici, Lescah in na Brezovici je urejenih že okrog sto vrtičkov. Najemnike vrtov spodbujamo k uporabi semen slovenskih vrst zelenjave, ki jih je občini za vrtičkarje večkrat donirala družba Moro&Kunst.
S ciljem ozaveščati o pridelavi zdrave hrane občina financira javni učni biodinamični vrt s pridobljenim certifikatom Demeter. Na vrtu se različne ciljne in starostne skupine na delavnicah družijo in seznanjajo s trajnostno samooskrbo po metodi biodinamike, vrt je namenjen tudi šolskim krožkom in dejavnostim drugih šol. Večino pridelkov v svoje jedilnike vključijo Vrtec Radovljica, OŠ A. T. Linharta Radovljica ter OŠ Antona Janše Radovljica.
Z drugimi zgornjegorenjskimi občinami sofinanciramo tudi projekt Semenjalnica, ki deluje v Čebelarskem centru Gorenjske. Gre za ekološko hranilnico semen, ki hrani več vrst semen – tudi starih sort – stročnic, ki jih pridobijo od okoliških kmetov. Vsa semena se pridelujejo na ekološki način. Cilj projekta je vzpostaviti pogoje za pridelavo ekoloških semen – pritegniti dovolj lokalnih ekoloških pridelovalcev, da bo mogoče zagotoviti lokalnim razmeram prilagojena semena vsem ekološkim pridelovalcem. Samooskrbo neposredno in posredno spodbujamo tudi z drugimi projekti razvoja podeželja v okviru LAS Zgornja Gorenjska – BOJA in preko vsakoletnega javnega razpisa, na katerem občina dodeli nepovratna sredstva za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja (letos je na voljo 30 tisoč evrov).
Sodelujemo tudi v skupnem projektu zgornjegorenjskih občin »Lokalna samooskrba«, ki z različnimi aktivnostmi na daljši rok poskuša širiti zavest o pomenu samooskrbe in občane spodbuja k njeni čim večji realizaciji. V okviru projekta, ki ga izvaja Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, se izvajajo različne aktivnosti: spodbujanje lastne pridelave hrane z različnimi usmerjenimi akcijami (razdelitev osnovnih surovin za pridelavo hrane (semena, sadike …)), izobraževanje javnosti o lokalni prehranski samooskrbi preko spletnih seminarjev, praktičnih delavnic in/ali strokovnih ekskurzij, povezovanje javnosti, zainteresirane za samooskrbo, z območja Zgornje Gorenjske preko Facebook skupine. Skupina je med drugim namenjena izmenjavi znanja o samooskrbi, prodaji in izmenjavi domačih izdelkov ter promociji dogodkov, vezanih na samooskrbo.
Povečevanje lokalne samooskrbe in povezovanje kmetov z javnimi zavodi spodbuja tudi projekt Lokalno gor v sklopu LAS Gorenjska košarica, katerega vodilni partner je Razvojna agencija Zgornje Gorenjske. Glavni dolgoročni cilj operacije je ustvariti okolje in razmere, ki povečujejo zavedanje, ohranjanje in prenose znanj, običajev, vpeljevanje tradicionalnih jedi z lokalnimi surovinami za višjo prehransko samooskrbo z aktivnostmi: ▪ pomoč delavcem v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, da bodo bolj angažirani za vpeljavo tradicionalne lokalne hrane v prehrano otrok,
- povečati delež tradicionalne lokalne hrane v jedilnikih javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov,
- programi za otroke, njihove starše in osebe s posebnimi potrebami za povečanje zavedanja o prehrani domačih gospodinjstev,
- strokovna pomoč pridelovalcem hrane, da bodo ohranjali kulturno dediščino na podeželju ter pridelali hrano za ljudi,
- povezati pridelovalce pod okriljem zadrug,
- pomagati specifičnim pridelovalcem pri razvoju dejavnosti, individualnem nastopu na trgu in promociji,
- vzpostaviti sodobne tržne poti in pristope za trženje lokalno pridelane hrane,
- osveščanje lokalnega prebivalstva o pozitivnih učinkih uživanja lokalno pridelane hrane.
Tudi na strateški ravni kmetijstvo obravnavamo kot dejavnost za večjo prehransko samooskrbo pa tudi za zagotavljanje podjetniških priložnosti, Tako je opredeljeno v Strategiji razvoja kmetijstva v občini Radovljica do leta 2035 (povezava), ki jo je radovljiški občinski svet sprejel v letošnjem letu, pripravljena pa je v skladu z usmeritvami razvojnega programa občine do leta 2030. Strategija zajema celovit pregled stanja kmetijstva v občini, strateške in operativne cilje razvoja kmetijstva ter ukrepe, projekte in njihove nosilce za podjetniški razvoj kmetijske panoge in povečanje prehranske samooskrbe območja. Slednji so bili opredeljeni na delavnicah in v pogovorih s širokim krogom deležnikov. Opredeljeni strateški cilji so povečati zavest o pomenu kmetijstva med lokalnim prebivalstvom, spodbuditi povezovanje in podjetništvo v kmetijstvu, spodbuditi povečanje samooskrbe in ohraniti avtohtonost podeželja in biodiverzitete.
- V koliko % je vaša občina samooskrbna, koliko ljudi lahko preživi, v kolikor pride jutri do izpada električne energije (ali pomanjkanja ruskih energentov – plin, nafta), ki bi zaustavil ves evropski dostavni promet?
V občini Radovljica je kljub dobrim pogojem za kmetovanje stopnja samooskrbe, predvsem z zelenjavo in sadjem, nizka (z odstotkom ne razpolagamo). Prehrani ljudi je sicer namenjenih zgolj 12 % vseh njivskih površin v občini, kar težko zadosti zagotavljanju samooskrbe. Večina kmetijstva je usmerjenega v živinorejo in pridelovanje krme za živino. Zavedamo se, da globalni trendi (epidemije, vojne, energetska kriza itn.) lahko predstavljajo nevarnost, zato je treba dolgoročno graditi na lastni pridelavi osnovne hrane. Povpraševanje po lokalno pridelani, sledljivi, zdravi in kakovostni hrani je vse večje, a v nasprotju s tem v trgovinah najdemo večinoma samo tujo zelenjavo, medtem ko slovensko podeželje in kmetijstvo ostajata neizkoriščen potencial. Zato je treba spodbuditi lokalno okolje, ki se trajnostno samooskrbuje in s tem poveča kvaliteto življenja vseh vključenih v ta proces. Pomembno je vključevanje v kratke dobavne verige, od kmetije do potrošnika, javnih ustanov in gostinskih obratov.
- Koliko ima vaša občina zelenih površin, ki jih lahko nameni samooskrbi (vzgajanju sadja in zelenjave) in ali bi bila pripravljena nemudoma stopiti na pot povečanja samooskrbe (seveda pod pogojem, da to odobri občinski svet, lahko tudi po posvetu s sveti krajevnih skupnosti)?
Glede na rabo tal v občini Radovljica prevladuje gozd (61 %), sledijo kmetijske (28 %) ter pozidane površine (9 %). Struktura kmetijskih zemljišč v uporabi prikazuje, da največji delež predstavljajo trajni travniki in pašniki s 1.837 ha, kar predstavlja 72 %. Njiv je 608 ha oziroma 24 %, trajnih nasadov je po podatkih SURS-a 96 ha.
Občinski svet je je s strategijo razvoja kmetijstva že potrdil strateški cilj spodbuditi povečanje samooskrbe z operativnimi cilji: izboljšanje oskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano, učinkovito in sonaravno gospodarjenje z zemljišči in spodbuditi ljudi k samooskrbi (lastni pridelavi hrane).
- V kolikor bi se želeli lotili povečanja samooskrbnih kapacitet, v čem vidite oviro ali največjo oviro? Je to iskanje lokalnega podjetja, ki bi vodilo zadevo? Je to priprava razpisa za prijave? So to pomanjkanje zelenih površin, pomanjkanje sredstev v proračunu, pomanjkanje ljudi (ki bi vzdrževali samooskrbni sistem), v birokraciji ali v čem drugem?
K povečanju samooskrbe s hrano bi pomembno prispevali tudi s tem, da bi večji delež lokalnih pridelkov z velikih kmetij porabili na območju občine, za kar bo potrebno predvsem ozaveščanje. S povezovanjem lokalnih kmetij, potrošnikov in občinskih prizadevanj se lahko spodbudi razvoj trajnostnega in samozadostnega pristopa k pridelavi hrane, se pripomore k vzpostavljanju boljših povezav med lokalnimi kmeti in potrošniki. S tem namenom je v strategijo kmetijstva za prihodnje razvojno obdobje vključena dodatna zaposlitev osebe v okviru Javnega zavoda Turizem in kultura Radovljica, ki bo delovala prav na tem področju.
- V koliko letih bi lahko bila vaša občina povsem samooskrbna in koliko ust bi še lahko sprejela in nahranila (hipotetično recimo, da bi se odločili za samooskrbo s sadjem in zelenjavo, ki je 20x racionalnejša od živinoreje, saj zahteva 20x manj zelenih površin)?
S tem podatkom oz. oceno ne razpolagamo.
- Sosednja Italija naj bi dajala (ponekod) v najem hiše po le 1€, samo zato, da vasi ali zaselki ne propadejo. Ali ima vaša občine v posesti zapuščene hiše ali celo vasi in ali bi jih oddala v najem ljudem, ki bi želeli živeti ‘v divjini’ in samooskrbno? (V Sloveniji je namreč povpraševanje tudi po tem.)
Občina Radovljica nima v posesti zapuščenih objektov niti po naši oceni v naši občini ni veliko nenaseljenih oz. zapuščenih objektov v zasebni lasti.