Damjana Bakarič: “Ljubezen je univerzalna sila, ki poganja vse ostale sile”

Časi, v katerih smo, so težki. Stvari so resne. Ljudje se delimo, kar se mi zdi nesmiselno, mi je pa všeč, da se stvari razkrivajo. Treh stvari ne moreš skriti: Sonca, Lune in Resnice. Kakor se zanka vse bolj zateguje, se po drugi strani čuti neverjetno olajšanje. V dobi obveznega nošenja mask, ki ni zakonsko podprto, maske padajo bolj kot kdaj koli prej. Izgubljamo in pridobivamo. Tema, a neverjetna priložnost za skok v rasti, spoznanju, ljubezni. Izgubljamo člane družin, ker se ne strinjajo z nami, domnevne prijatelje, partnerje … Po drugi strani pridobivamo nove, plemenske družine. Nove znance, prijatelje, celo ljubezni. Partnerje. Razlog za biti neskončno srečen.

Piše: Damjana Bakarič

Čutim jo, njo. Vseskozi za to zgodbo. Najmogočnejšo silo vesolja. Poganja me naprej. Ona.

Kriza je zmeraj čas, za katerim pride obdobje rasti. Ko pogledaš vanjo, se z njo soočiš, z vso temo in domnevno slabim, pride do razrešitve/višje vibracije/novih možnosti in priložnosti. Mar ni to izjemno?

Nikdar si ne bi mislila, da bom s popolnimi neznanci postala zaveznica. Da bom doživela to, da si bom z neznanci dopisovala zaradi skupnega cilja in da se bom z njimi počutila odlično, ker sem dobila nove možnosti za grajenje prijateljstev. Koliko mi to da. Neverjetno. Pri mojem delu, za katerega nisem plačana, kakor mnogi drugi ne, mi pomagajo prostovoljno. Noro. Tega si nisem predstavljala niti v sanjah. Kakšen dober občutek! Vreden več kot ves denar na svetu. Brez teh ljudi bi težko. Počutila bi se osamljeno, tako pa se ne. Počutim se povezano z družbo bolj kot kdaj koli prej.

Zame je to čista ljubezen.

Gledam nas, opazujem, poslušam ljudi. Zadaj je težnja. Edina sila, ki ji nobena druga ne pride niti blizu. Sila ljubezni. Nisem nekdo, ki lebdi v zraku in sanjari. Sem na realnih tleh. Hrepenenja naših src so enaka. Po ljubezni. Strah je tisti, ki razdvaja, ki nas sili v vojne, sovraštva, delitve. Zato ne razumem tega sveta, ustroja. Velikokrat si rečem: »Nak, tole ni zame, ta svet ni zame.«

A v tej krizi, v tej svetovni lažnivi zgodbi vidim veliko priložnost. Za očiščenje. Za začetek. Za vzpostavljanje novih vezi. Za nova prijateljstva, nove ljubezni, dobre odnose, ki temeljijo na pristni bližini, skrbi, razumevanju. Verjamem v to, čeprav sem prevečkrat doživela ravno obratno. A se ne dam. Ne bom se dala nikdar. Vedno bom verjela v ljubezen, v rast, v dobre odnose, ki temeljijo na iskrenosti, zaupanju, skrbi zase in za drugega. Ljubezen. Vedno bom verjela vate in vase.

In na delu je – ona. Čutim jo zadaj.

“Ljubezen je univerzalna sila, ki poganja vse. Je sila, ki vključuje in vodi vse ostale sile. Znanost zanjo še ni našla uradne razlage,” je med drugim zapisal Albert Einstein v pismu svoji hčeri.

Vsi si jo želimo. Vsi zelo dobro vemo, da dela čudeže.

Četudi v dnevu pride veliko stvari, ki jih zlahka in iz prve uvrstim na seznam rušilnega, vedno najdem tisto, kar je konstruktivno, kar gradi in povezuje. Četudi je navzven včasih videti, da tega ni, naredim vse, da najdem to točko in se je oprimem.

Vredna sem. Vreden si. Vredni smo.

Življenja, ljubezni do sebe, narave in svobode. Vredni smo, da živimo dostojna in kakovostna življenja. Ne v zaporu, ki je čez noč postal ves svet. Ne dovolimo, da postanemo figure na šahovnici, nad katero nimamo vpliva. Dovolj nas je in zdaj je čas za asertivnost. Za ljubezen do sebe.

Zavrzimo ideje, kot so ni vredno, ne zmorem, nimam vpliva, ah, saj bo minilo. To je naučena nemoč in naša največja nevarnost. To življenje je čudovito, na ta svet smo prišli svobodni. Pomlad narodov je za nami. Nekatere stvari smo že dosegli skozi zgodovino, se jih naučili, usvojili smo jih, zato jih ne smemo kar tako dati v roke nekomu drugemu. Ne klonimo.

To je ljubezen. Ljubezen do sebe, do drugega, do življenja.

V imenu ljubezni imamo moč, da sodelujemo. Aktivno. Z delovanjem, razumevanjem, raziskovanjem, učenjem, iskanjem. Prvi pogoj je dober odnos s seboj. Kdor ga ima, ve, za kaj se mora boriti, ve, kdaj mora ukrepati. Pri vsem, kar se dogaja na zunaj, sodelujemo vsi. Bodimo pozorni, pri čem sodelujemo.

Ona je najmogočnejša. Lahko ji zaupamo. Ljubezen.

Zmagovalec je tisti, ki po vsakem padcu vstane. Drugih zmagovalcev ni. Se tudi tebi zdi, da nisi več sam?