Deset najbolj zdravih semen na Zemlji

So različnih velikosti, oblik in barv. Iz semena zraste rastlina in je vir prehranjevanja. Rastlina se zelo potrudi ustvariti seme in ga napolni z visoko koncentracijo vitaminov, mineralov, proteinov, eteričnih olj in skritih encimov. Če iščete zelo kakovosten, hranilen in poln prigrizek, so semena odlična izbira. Poglejmo deset najbolj zdravih semen na Zemlji in kako jih užiti.

Seme je življenje. To je živa hrana. Nemogoče je jesti surova semena in iz njih ne dobiti hranil. Mnoge vrste semen so užitne in večina človeških kalorij pride iz teh, še posebno iz stročnic in oreščkov. Semena tudi zagotavljajo večino olj za kuhanje, za pijače in začimbe ter nekatere pomembne dodatke k hrani. V nekaterih semenih prevladuje kal ali endosperm in daje večino hranil. Proteini, hranjeni v kalčku in endospermu se razlikujejo v aminokoslinski vsebini in fizičnih lastnostih.

Kako jesti semena?

Obstaja le en način, kako dobiti hranila iz semen in to je z uživanjem surovih. Ko jih izpostavite vročini, začnejo tvoriti strupene snovi in nastanejo denaturirani vitamini, minerali ter eterična olja. S praženjem semen se njihova klasifikacija spremeni iz žive hrane v mrtvo hrano. Na zemlji ni semen, ki bi prenesla praženje ali gretje in ne bi izgubila hranilnih snovi. Pomnite: semena vedno jejte naravna, torej surova. To tudi pomeni, da semen ne smete namakati, mleti ali mečkati (kot v tahiniju), še posebno, če je lupino ali ovoj težko predreti z zobmi.

• Izberite surova in nesoljena semena
• Izogibajte se praženim semenom ali tistim z ovojem
• Izogibajte se s sladkim obdanim semenom

Deset najbolj zdravih semen na Zemlji

1) Semena čia oziroma chia (postrezite 1 čajno žličko)

Dejstva o semenih čia:

• 2,5 krat več proteinov kot navadni fižol
• 3 krat močnejši antioksidant kot borovnice
• 3 krat več železa kot špinača
• 6 krat več kalcija kot mleko
• 7 krat več vitamina C kot pomaranče
• 8 krat več omega-3 kot losos
• 10 krat več vlaknin kot riž
• 15 krat več magnezija kot brokoli

Semena so polna vitaminov in mineralov, izvrsten vir vlaknin, proteinov in antioksidantov ter najbogatejši rastlinski vir omega-3 maščobnih kislin. Uživanje semen čia lahko zmanjša bolečine v sklepih, pomaga pri hujšanju, daje energijo in vas varuje pred boleznimi, kot so diabetes in bolezni srca.

Semena ne vsebujejo glutena in tako so primerna tudi za ljudi s celiakijo ali imajo odpor do glutena.

Uživanje semen čia lahko poveča stopnjo dolgoverižnih omega-3 v krvi za 30 %, pravi nova raziskava Appalačian State University in University of North Carolina.

Semena čia so vir alfa-linolenske kisline (ALA), vrste ‘kratkoverižne’ omega-3 maščobne kisline, pri čemer je riba vir ‘dolgoverižnih’ maščobnih kislin eikozapentaenojske kisline (EPA) in dokozaheksaenojske kisline (DHA). Medtem ko vedno več raziskav uživanje EPA in DHA povezuje z zdravjem srca, izboljšanim delovanjem možganov in morda tudi drugih koristi, kot je izboljšanje pri depresiji ali revmatičnem artritisu, raziskave sedaj kažejo, da ALA lahko povzroči redistribucijo, povezano z varovanjem srca in jeter.

Deset naj lastnosti semen čia je pomembih, in, kar se tiče superhrane, je to zagotovo ena izmed desetih vrst.

2) Semena prave konoplje (postrezite 1 čajno žličko)

Vedno več ljudi odkriva prehranske koristi semen, oreščkov in olja prave konoplje.

Prava konoplja vsebuje:

• Vseh 20 aminokislin, vključno z devetimi osnovnimi aminokislinami (EAA), ki jih naša telesa ne morejo tvoriti.
• Visok odstotek preprostih proteinov, ki okrepijo imunski sistem in telo branijo pred strupi.
• Uživanje semen prave konoplje (v katerikoli obliki) lahko pomaga, morda pa tudi pozdravi, ljudi, ki trpijo zaradi imunske pomanjkljivosti. Sklep podpira dejstvo, da semena prave konoplje uporabljajo za zdravljenje prehranskih bolezni, ki jih povzroča tuberkoloza, resna bolezen, ki telesu preprečuje odvajanje.
• Je največji naravni botanični vir osnovnih maščob; vsebuje več osnovnih maščob, kot lan ali drugo olje iz oreščkov ali semen.
• Ima popolno razmerje omega-6 linolne kisline in omega-3 linolne kisline – za kardiovaskularno zdravje in splošno okrepitev imunskega sistema.
• Za vegetarijance je izvrsten vir proteinov in lahko prebavljivo.
• Bogat vir fitohranil, pred boleznimi varujoč element rastlin, ki koristi vaši imunosti, krvnemu pretoku, tkivu, celicam, koži, organom in mitohondriji.
• Najbogatejši poznani vir polinenasičenih osnovnih maščobnih kislin.
• Po besedah industrije pridelovalcev prave konoplje industrijska različica, ki jo gojijo za hrano, gorivo in naravna vlakna, skoraj ne vsebuje THC (manj kot 0,3 %). V bistvu se med predelavo prave konoplje v eterično olje in mleko THC še nadalje zniža.

In kljub temu zaradi stare ideje, da sta marihuana in prava konoplja eno in isto, še vedno ostaja madež. Marsikje po svetu je večinoma ni dovoljeno gojiti, ker sodi v isto kategorijo kot marihuana.

Telesu najpreprosteje zagotovite dovoljšnjo količino aminokislin za tvorjenje globulina z uživanjem hrane, ki vsebujejo veliko proteinov globulina. Ker je 65 % globulina edistin in tudi vključuje delež albumina, je njegov protein že na voljo v obliki, ki je podobna tisti v krvni plazmi. Uživanje prave konoplje daje telesu vse osnovne aminokisline, ki jih potrebuje za ohranjanje zdravja in zagotavlja potrebne vrste in količine aminokislin, ki jih telo potrebuje za tvorjenje človeškega seruma albumina in serumskega globulina, kot so za imunski sistem okrepljujoči gama globulini. Uživanje semen prave konoplje lahko pomaga ali celo ozdravi ljudi, ki trpijo za imunskimi boleznimi.

3) Semena granatnih jabolk (postrezite pol skodelice)

Granatna jabolka so bogati vir antioksidantov. Tako vam pomagajo telesne celice zavarovati pred prostimi radikali, ki povzročajo prezgodnje staranje.

Povedano preprosteje sok iz granatnega jabolka dvigne nivo sladkorja v vaši krvi. Antioksidanti kljubujejo prostim radikalom in preprečujejo krvne strdke. To sčasoma pomaga, da kri prosto teče po telesu in s tem zvišuje stopnjo kisika v krvi.

Granatna jabolka imajo še posebno veliko polifenola, antioksidanta, ki pomaga zmanjšati tveganje pred rakom in boleznijo srca. V bistvu sok iz granatnih jabolk, ki vsebuje za zdravje koristne tanine, antocianine in elagične kisline, je boljši antioksidant kot zeleni čaj in rdeče vino.

Granatno jabolko, ki v sočnih ovojnicah vsebuje užitna semena, ima veliko vitamina C in kalija, malo kalorij (80, kar je čisto malenkost manj kot ena tretjina srednjega sadeža) in je dober vir vlaknin.

Ker je granatnega jabolko antioksidant, preprečuje oksidacijo nizkogostotnega lipoproteinskega holesterola. To čisto preprosto pomeni, da granatna jabolka preprečujejo otrditev prekomerne maščobe na stenah arterij, arterije ostanejo nezamaščene in prečrpavajo antioksidante.

Soavtor raziskave, dr. Claudio Napoli, profesor medicine in klinične patologije na Šoli medicine pri Univerzi v Neaplju v Italiji, je dejal: “Pri miših, ki so pile sok granatnega jabolka, se je znatno zmanjšalo napredovanje arterioskleroze, vsaj za 30 odstotkov”.

Zdravstvene koristi granatnega jabolka segajo do kosti. Lahko zmanjša poškodbe hrustanca pri ljudeh, ki jih je prizadel artritis. Sadež lahko ublaži vnetje in kljubuje encimom, ki uničujejo hrustanec.

4) Lanena semena (postrezite 1-2 čajni žlički, mletih)

Dietne vlaknine lanenih semen umirja rast količine lipidov v krvi po obroku in uravnava apetit.

Raziskovalci z Univerze v Kopenhagnu poročajo, da vlaknine lanu nižajo apetit in pomagajo hujšati.

Lan gojijo tisočletja in ga zaradi uporabnosti častijo po celem svetu. Hipokrat je pisal o uporabi lanu za blaženje trebušnih bolečin; francoski vladar Charlemagne je imel tako rad laneno seme, da je uvedel zakonodajo, ki je zahtevala uporabo le-teh!

Glavne zdravstvene koristi lanenih semen so bogata vsebnost alfa-linolenska kislina (ALA), dietne vlaknine in lignani.

Osnovna maščobna kislina ALA je zelo protivnetna, zmanjšuje tvorjenje povzročiteljev vnetij, v krvi zmanjšuje stopnjo proteina CRP (nekakšnega vnetnega biokazalca). Dokazano je, da z delovanjem ALA in lignani lan pri živalih blokira rast tumorjev, pri ljudeh pa lahko zmanjša tveganje pred rakom.

Lignani so fitoestrogeni oziroma rastlinske sestavine, ki imajo estrogenu podobne vplive in antioksidantske lastnosti. Fitoestrogeni pomagajo stabilizirati hormonske stopnje, zmanjšujejo simptome PMS in menopavze in morda celo zmanjšujejo tveganje razvoja raka na prsih in prostati.

Vlaknine v lanenih semenih izboljšujejo delovanje črevesja. Ena čajna žlička celih lanenih semen vsebuje toliko vlaknin, kot polovica skodelice kuhanih ovsenih otrobov. Topljive vlaknine iz lanenih semen lahko nižajo stopnjo holesterola v krvi ter pomagajo znižati tveganje pred srčnim napadom in kapjo.

Mleta lanena semena dajejo več prehranskih koristi kot nemleta. Semena doma zmeljite s kavnim mlinčkom ali blenderjem ter jih dodajte žito, pečene dobrote in smoothije.

5) Bučna semena (postrezite 1/2 skodelice)

So edina semena v svetu zelo kislih diet, ki tvorijo alkalno.

Na seznam hranil, bogatih s proteini, dodajte bučna semena. Vsakodnevno uživanje stotih gramov semen zagotavlja 54 odstotkov dnevnih potreb po proteinih.

Za dopolnitev manjkajočega kompleksa vitamina B jemo kapsule. Naslednjič raje poskusite z bučnimi semeni. So dober vir vitamina B, kot je tiamin, riboflavin, nikotin, pantotenska kislina, vitamin B-6 in folat.

Za tiste, ki so potrti, bučna semena pomagajo priti iz depresije. Kemična sestavina L-triptofan je skrivnostna sestavina, ki povzdigne vaše razpoloženje.

Ste vedeli, da bučna semena lahko preprečijo ledvične kamne? Raziskave kažejo, da bučna semena lahko pomagajo preprečiti določene formacije ledvičnih kamnov, kot so kamni kalcijevega oksalata.

Bučna semena tudi kljubujejo parazitom, še posebno trakulji.

6) Marelična semena (postrezite četrtino skodelice)

Jedrca marelic so, kot večina oreščkov in semen, zelo hranljiva. Med drugim vsebujejo tudi hranilo amigdalin, ki je znan tudi kot vitamin B17. Le-ta napada rakave celice in tako pomaga preprečiti razvoj raka v telesu.

Amigdalin (vitamin B17) vsebuje nekaj sto živil, vendar tista, ki so še posebno bogata z amigdalinom, so zaradi zahodnih diet izginila. Ljudje po svetu, ki še vedno jejo tradicionalne diete, so relativno varni pred rakom. Te diete so bogate z amigdalinom.

Poleg mareličnih jedrc so primer drugih, z amigdalinom bogatih jedi grenki mandlji (amigdalin ima grenak okus; sladki mandlji ga ne vsebujejo in tudi marelična jedrca, ki so kisla, ga ne vsebujejo). Druge jedi, ki vsebujejo amigdalin, so jabolčne pečke, grozdna semena, proso, bob, večina jagodičja, kasava in mnoga druga semena, fižoli, zrna stročnic in zrna, vendar ne tista, ki so močno hibridna.

Dr. Ernst T Krebs ml., biokemik, ki je v 1950-ih letih izdelal laetril (koncentrirani amigdalin), pa za preprečevanje priporoča, da oseba vsak dan v življenju poje deset do dvanajst mareličnih jedrc, in tako, če odštejemo ekvivalent Černobila, zelo verjetno ne bo zbolel za rakom.

7) Sezamova semena (postrezite četrtino skodelice)

Sezamova semena so najverjetneje najstarejša človeku znana začimba. Zelo cenjena so zaradi velike vsebnosti olj, ki je zelo odporno na žaltavost.

Ne le to, da so sezamova semena zelo dober vir mangana in bakra, temveč so tudi dober vir kalcija, magnezija, železa, fosforja, vitamina B1, cinka in dietnih vlaknin. Poleg teh pomembnih hranil sezamova semena vsebujejo dve unikatni sestavini: sezamin in sezamolin. Obe sestavini pripadata skupini posebno koristnih vlaknin, imenovanih lignani in obe sta pokazali, da pri ljudeh nižata holesterol, preprečujeta visok krvni tlak in pri živalih povišujeta zalogo vitamina E. Za sezamin so ugotovili tudi, da jetra varuje pred oksidativno poškodbo.

8) Sončnična semena (postrezite četrtino skodelice)

Sončnična semena so izvrsten vir vitamina E, najpomembnejšega antioksidanta, ki v telesu topi maščobe. Vitamin E potuje po telesu in nevtralizira proste radikale, ki bi drugače poškodovali maščobne strukture in molekule, kot so celične membrane, možganske celice in holesterol.

Sezamova semena imajo v semenih ene najvišjih vsebnosti fitosterolov. Fitosteroli so sestavine, ki jih najdemo v rastlinah, ki imajo kemično strukturo zelo podobno holesterolu, in ko so v ustreznih količinah prisotni v dieti, zmanjšujejo količino holesterola v krvi, krepijo imunski odziv in zmanjšujejo tveganje pred določenimi vrstami raka.

Sončnična semena so dober vir magnezija. Številne raziskave kažejo, da magnezij pomaga zmanjšati težo astme, nižajo visok krvni pritisk in preprečujejo migrenske glavobole, poleg tega pa zmanjšujejo tveganje srčnega napada in kapi.

9) Semena kumine (postrezite eno čajno žličko)

Kumina je seme, ki ga uporabljamo že od časov antike. Ta tradicionalna zel je znana po zdravstvenih koristih in medicinski uporabi že več sto let.

Kumina je uporabna v primeru prebavnih motenj in tudi kot antiseptik. Semena sama so bogata z železom in pomagajo dvigniti moč jeter.

Kumina tudi pomaga olajšati simptome prehlada. Če imate vneto grlo, poskusite v vodo s kumino dodati nekaj suhega ingverja in to bo pomirilo grlo.

Sok iz kumine je izvrsten tonik za telo, tudi če nimate kakšne določene bolezni. Pravijo, da povišuje telesno temperaturo in tako metabolizem postane učinkovitejši.

Velja tudi za močno zelišče za ledvica in jetra, ki lahko pomaga okrepiti imunski sistem. Pravijo tudi, da seme črne kumine lahko zdravi astmo in artritis.

10) Seme grozdja (postrezite eno do dve čajni žlički)

Semena grozdja imajo veliko koncentracijo vitamina E, flavonoidov, linolne kisline in polifenolov.

Izvleček iz semen grozdja lahko prepreči srčne bolezni, kot je visok krvni pritisk in visok holesterol. Z omejevanjem oksidacije lipidov lahko fenoli v semenu grozdja zmanjšajo tveganje srčnih bolezni, kot je zadrževanje zbiranja trombocitov in olajša vnetje.

Raziskava, objavljena v časopisu Carcinogenesis kaže, da izvleček semen grozdja pobija rakave celice, zdrave celice pa pusti nepoškodovane.

Raziskava, objavljena v Applied and Environmental Microbiology pravi, da semena grozdja lahko celo znižajo možnost okužbe s surogati norovirusa.

Bi malo semen?

(Tekst: vir)