Ivan Soče: “Če nas bo pobralo zato, ker bomo z davki pobrali malo več denarja najbogatejšim, naj nas pobere.”

Če nas bo pobralo zato, ker bomo z davki pobrali malo več denarja najbogatejšim, naj nas pobere. Teza, da bo vsem dobro, če bo le njim dobro, je laž.
Piše: Ivan Soče
Davčna politika je stvar družbenega dogovora, kako pravično razporediti družbeno bogastvo. Vsakokratna generacija in vsakokratna oblast ima legitimno pravico preverjati, ali je obstoječa davčna politika pravična, ali družbene resurse (to še zdaleč ni le kapital) prerazporeja v želeno smer … Da si ne bi delali iluzij o poštenih, doslednih, iskrenih, marljivih, ustvarjalnih, družbeno odgovornih podjetnikih, od katerih je odvisna naša usoda in jim preti huda krivica, je treba poznati nekaj dejstev:
1. Dohodki iz kapitala so že bili v naši državi uvrščeni v dohodkovno lestvico in so v številnih, bolj pravičnih in razvitih državah še vedno. Torej ne gre za pogruntavščino Levice, za nekaj nemoralnega, družbeno škodljivega.
2. Predlog za obdavčitev dohodkov iz kapitala nima ničesar skupnega z obdavčitvijo podjetja. Ni prav nobene potrebe in ne možnosti, da bi podjetja selili kamor koli, ker skoraj povsod okrog nas podjetja plačujejo več davka na dobiček. Pri nas veliko podjetij zaradi davčnih olajšav skoraj ne plačuje davka na dobiček.
3. Predlagana je obdavčitev izplačanega dobička lastniku podjetja. Če se lastnik želi izogniti plačilu osebnega davka od dohodka, je dovolj da spremeni stalno bivališče in postane davčni zavezanec v drugi državi. Seveda bi bilo korektno, če bi se ob tem tudi fizično preselil skupaj z družino in ne participiral na družbeni blaginji, ki jo ustvarjajo predvsem tisti, katerih so dohodki že zdaj in ves čas obdavčeni po 50% stopnji.
4. Bogati podjetniki so se šolali v naših šolah, se učili in razvijali, zdravili in uživali. Uporabljali so vso infrastrukturo, od elektrike do cest. Če bi ne bilo vsega tega, skoraj nobenega od teh, sedaj uspešnih podjetij in bogatih podjetnikov ne bi bilo. Njihov uspeh ni le uspeh enega lastnika. Ne ustvarjajo samo oni delovnih mest, tudi delovna mesta ustvarjajo uspešna podjetja in bogate podjetnike.
5. Posploševanje provokativne izjave enega poslanca (da je treba podjetja nacionalizirati) na splošno politično držo in to predstavljati kot realno nevarnost, je bedasto, govori pa o tem, kako podjetniki nimajo resnih argumentov.
6. Govorjenje o nestabilnem in nepredvidljivem poslovnem okolju je brezsmiselno. Poslovno okolje ostaja enako, le najbogatejši posamezniki bi plačali več davka. V vseh državah se davčna zakonodaja spreminja in nikjer na svetu ni države, ki bo jamčila, da bodo davki ostali nespremenjeni.
7. Prazne grožnje z odhodom (saj jim nikjer ne bi bilo boljše) in strašenjem s propadom gospodarstva in splošno krizo (usoda države nikoli ne bo odvisna od nekaj sto podjetnikov) je nemoralno. Kaže na željo kapitala, da upravlja politiko in oblikuje davčno zakonodajo, ki ustreza njim.
Ne preseneča me, da podjetniki uporabljajo vse orožje iz političnega arzenala (laganje, podtikanje, preusmerjanje pozornosti, ustrahovanje, ponujanje sebe kot rešitelja …), preseneča me medel odziv javnosti, ki kaže, kako smo prestrašeni, negotovi, navajeni ubogljivosti in željni gospodarjev.