Deklaracija kaže, da BRICS ne nastopa kot opozicija globalnim strukturam, temveč kot njihov aktivni partner pri uresničevanju skupnih ciljev

sreda, 9. julija 2025sreda, 9. julija 2025 C. T.

Države BRICS so 6. julija 2025 podpisale skupno deklaracijo z naslovom “Krepitev globalnega sodelovanja Juga za bolj vključujoče in trajnostno upravljanje”. Dokument vsebuje 126 zavez in se bere kot manifest za multipolarni svetovni red.

Ključne točke deklaracije:

Zavezanost reformi globalnega upravljanja, pri čemer Združeni narodi ostajajo osrednji akter.
Podpora multilateralizmu, demokraciji, človekovim pravicam in trajnostnemu razvoju.
Priznanje vloge Mednarodnega denarnega sklada (IMF) kot osrednje točke globalne finančne varnosti, ob pozivu k večji zastopanosti žensk in držav v razvoju v vodstvu IMF in Svetovne banke.
Zavezanost Agendi ZN 2030 in lokalizaciji ciljev trajnostnega razvoja.
Podpora boju proti podnebnim spremembam, vključno s prehodom na promet z nizkimi emisijami, razvojem trga ogljika in uporabo trajnostnih goriv v letalstvu in pomorstvu.
Sodelovanje z zasebnim sektorjem pri oblikovanju metod za oceno emisij in razvoju tehnologij za blaženje podnebnih sprememb.
Podpora Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) kot ključnemu telesu za upravljanje mednarodnega zdravja, z zavezo k enakemu dostopu do zdravil in cepiv.
Pozdrav pandemijskemu sporazumu WHO, ki naj bi pomagal zaščititi svet pred prihodnjimi krizami.

Na 17. vrhu BRICS so članice torej podpisale obsežno deklaracijo, ki potrjuje njihovo zavezanost ciljem Združenih narodov, Svetovne zdravstvene organizacije in podnebnim dogovorom. Dokument poudarja multilateralizem, trajnostni razvoj, digitalno preobrazbo, enakost spolov in krepitev globalnega upravljanja. BRICS se zavzema za skupno ukrepanje pri podnebnih spremembah, razvoju trga ogljika in tehnološkem sodelovanju. Prav tako podpira WHO pri krepitvi zdravstvene infrastrukture in dostopu do cepiv.

Deklaracija torej jasno kaže, da BRICS ne nastopa kot opozicija globalnim strukturam, temveč kot njihov aktivni partner pri uresničevanju skupnih ciljev.

Po čem konkretno je videti oz. po čem se da razbrati, da BRICS nastopa kot partner globalnim strukturam?

Ko pogledamo uradne skupne izjave držav BRICS na zadnjih srečanjih, predvsem deklaracijo iz Ria de Janeira, postane jasno, da ta blok držav ne predstavlja alternative zahodnim globalnim institucijam, temveč v veliki meri z njimi sodeluje. Države BRICS namreč izrecno poudarjajo podporo Združenim narodom (ZN) kot osrednji platformi za reševanje planetarnih izzivov. Prav tako se zavezujejo ciljem Agende 2030, kar pomeni, da delujejo v skladu s cilji trajnostnega razvoja, ki jih ZN promovira po vsem svetu.

Podobno je pri finančnih institucijah, kjer BRICS priznava vlogo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke kot ključnih za finančno stabilnost sveta. Namesto da bi jih zavračali, BRICS zgolj opozarja na potrebo po večji zastopanosti držav v razvoju in žensk v vodstvu teh institucij — kar nakazuje, da ne iščejo ločene poti, temveč hočejo biti vpliven člen znotraj obstoječega sistema.

Na področju zdravja BRICS ne predlaga alternativne strukture, temveč podpira Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) kot glavno telo za usklajevanje globalnega odziva na zdravstvene krize. Jasno izražena podpora pandemijskemu sporazumu WHO je še en znak tesnega sodelovanja.

Poleg tega BRICS močno poudarja skupno ukrepanje proti podnebnim spremembam — od razvoja trga ogljika do uporabe trajnostnih goriv — kar je v skladu z dogovori ZN in sklepi podnebnih konferenc COP. Sodelujejo tudi z zasebnim sektorjem pri digitalizaciji, vključno z razvojem digitalnih valut in tehnologij za ocenjevanje emisij, kar se močno prekriva z usmeritvami Svetovnega gospodarskega foruma (WEF).

Skupno gledano, BRICS v svojih izjavah podpira ključne stebre globalnega reda — ZN, WHO, IMF, cilje Agende 2030 in zeleno preobrazbo družbe. Njihova drža ni uporniška ali odklonilna, temveč sodelovalna, s pridihom želje po večji vključenosti. Partnerstvo z globalnimi strukturami se kaže v zavezanosti istim ciljem, v uporabi istega jezika in v sprejemanju istih dokumentov, kar jasno kaže, da BRICS ni alternativa — temveč sodelavec pri oblikovanju prihodnosti po že začrtani poti.

Elementi, ki kažejo na partnerstvo z globalnimi strukturami:

1. Polna podpora Združenim narodom (ZN)

BRICS se v uradnih izjavah redno sklicuje na centralno vlogo ZN pri reševanju globalnih izzivov.
Podpirajo Agendo 2030 in cilje trajnostnega razvoja (SDG), kar je temeljni okvir globalne politike.

2. Sodelovanje z IMF in Svetovno banko

Namesto da bi gradili vzporedne strukture, BRICS države priznavajo vlogo IMF kot ključno institucijo za globalno finančno varnost.
Kritike niso vsebinske, temveč proceduralne — npr. k večji zastopanosti žensk in držav v razvoju v vodstvu IMF.

3. Podpora WHO in pandemijskim sporazumom

BRICS javno podpira Svetovno zdravstveno organizacijo in njene pobude, vključno s pandemijskim sporazumom, ki je temelj načrta za prihodnje globalno ukrepanje ob zdravstvenih krizah.
Izrecno poudarjajo, da je WHO ključno telo za usklajevanje odzivov.

4. Zavezanost podnebnim dogovorom

BRICS države se zavezujejo k ukrepom proti podnebnim spremembam, kot so trg ogljika, zeleni promet (letalstvo, pomorstvo), trajnostna goriva
To so enaki cilji kot pri ZN COP podnebnih konferencah.

5. Uporaba digitalnih orodij in identitet

Znotraj BRICS se načrtujejo sistemi za digitalno valuto (CBDC), digitalne identitete in upravljanje s podatki
Te tehnologije so povezane z globalno agendo digitalne preobrazbe, ki jo podpirajo IMF, ZN in Svetovni gospodarski forum (WEF).

Ob pregledu uradnih dokumentov in skupnih izjav je jasno, da BRICS ne gradi ločenega, alternativnega sveta — temveč sodeluje z obstoječimi globalnimi institucijami in podpira njihove agende. Deklaracije dokazujejo, da se BRICS pridružuje prizadevanjem ZN, WHO, IMF in drugim pri reševanju ključnih planetarnih izzivov, kar jih pozicionira kot partnerje globalnega reda, ne kot njegov antipol.