Amerikanka #056
Rešite križanko, na označenih (obkroženih) poljih vodoravno in navpično, ki gredo iz slike, pa boste dobili ime in priimek znanega rock pevca, ki je zaznamoval pozna 60-ta in 70-ta leta prejšnjega stoletja, umrl pa je star le rosnih 27 let. Na obkroženih poljih, kjer so desno zgoraj številke, pa boste, če boste prebrali po vrsti od 1 do 8 črke s teh polj, dobili ime skupine, katere ‘frontman’ je bil.
Vodoravno: 1. stranica v pravokotnem trikotniku ob pravem kotu, 7. nekdanja angleška rock skupina (Živali), 9. prekrivati z lakom, 11. baronstvo (redko), 12. sol borove kisline, 13. začetnici pevca Astleya, 14. orodje (tur.), 15. reka v Afriki, najdaljša reka na svetu, dolga 6.671 km, 16. ime rock glasbenika s slike, 17. konj majhne rasti, 18. delujoči vulkan na vzhodni obali Sicilije (3.323 m), 22. najhitrejša smučarska disciplina (šport.), 24. zavetišče, prenočišče na prostem, šotor alpinistov v gorah, 25. toku po smeri nasprotni tok, 27. jed iz poparjenega kruha, 28. delavec v proizvodnji piva, 29. priprava za vpreganje živine, 30. nekdanji italijanski alpski smučar, Matteo, 31. stvarnost, resničnost (knjiž.), 35. dvovprega, 36. gib pri športni igri, ki naj zmede nasprotnika, prevara, 37. poldrag kamen, raznobarven poldragulj, spada med kalcedone, 38. Adolf (krajše), 39. plin (pog.), 40. ime balerine Klašnja, 42. kravica, icika, telička (nar.), tudi žerjavica (nar.), 43. rak, rakavo obolenje (med.), 46. krhko, ploščato pecivo iz nevzhajanega testa, navadno slano in z dodatki, 48. poškodba tkiva zaradi udarca (med.), 49. francoska igralka, Isabelle.
Navpično: 1. ime več krajev na slovenskem, tudi cima, klica, poganjek, 2. preparat, ki pospešuje presnavljanje, poživilo, 3. angleška pevka, Tanita, 4. področje pod vladavino Emirja, 5. karte za napovedovanje usode, 6. ime stripovskega lika Forda, ki nastopa v istoimenskem stripu, 8. trgovec s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti, antikvar, 10. ležeče tiskarske črke, 12. nekdanji slovenski predsednik vlade in finančni minister, Andrej (NSi), 15. država v Ameriki (dve besedi), 17. kapalka, steklena cevka z gumijastim nastavkom (med.), 18. nekdanja kratica za Ekonomsko propagandni program, 19. otok pred vzhodno obalo Venezuele, 20. naselje južno od Dolenjskih Toplic, 21. beseda brez naglasa, enozložna beseda, 22. kratica Slovenske tiskovne agencije, 23. priimek rock glasbenika s slike, 24. Kosovelova pesem, 26. ime tenisačice Majoli, 27. novec majhne vrednosti (nar.), 29. skupina ptic iste vrste v letu, 32. ime črke ‘n’, 33. del Ljubljane pod Šmarno goro, znano po šoli za policiste, 34. znamka starejših japonskih računalnikov, 35. glavno mesto Azerbajdžana, 36. pritok reke Mati v Albaniji, tudi ime nekdanje missice Čapalija, 39. irski brinovec, džin (angl.), 41. kratica nemške TV, 44. začetnici portugalskega nogometaša Ronalda, 45. začetnici nekdanje missice Albreht, 47. sredina meje.
Kdo je bil Jim Morrison?
Jim Morrison je eden tistih, za katere se govori, da so – izstopili iz matrice … Bil je namreč fasciniran z idejo izstopa iz sistema in je večkrat govoril o ‘umiku’ (iz matrice). Umrl je v Parizu pri le 27 letih, brez obdukcije. Nekateri verjamejo, da je postal ‘puščavnik’, da živi nekje v Afriki, seveda drugo življenje (izven luči žarometov in medijev) in seveda tudi pod drugim imenom.
James Douglas Morrison se je rodil 8. decembra 1943 v Melbournu na Floridi. Njegov oče George Stephen Morrison je bil častnik ameriške mornarice, ki je kasneje postal kontraadmiral, njegova mati Clara Virginia Clarke pa je delala v javnih odnosih mornarice. Oba sta bila priča napadu na Pearl Harbor leta 1941, kar je zaznamovalo njuno generacijo. Glede vere ni znanih trdnih podatkov, a družina je bila vzgojena v duhu ameriškega konservativizma in vojaške discipline.
Jim je odraščal v vojaški družini, ki se je pogosto selila. Čeprav ni bil bogat v klasičnem smislu, je imel dostop do izobrazbe, kulture in stabilnosti, ki jo je omogočal očetov položaj. V mladosti je bil izjemno radoveden, zlasti do literature. Njegova sestra je kasneje povedala, da je bil obseden z branjem, saj so mu knjige predstavljale stalnost v nenehno spreminjajočem se okolju.
Šolal se je v Alexandrii v Virginiji, kjer je bil dober, a uporniški učenec. Navduševal se je nad grško filozofijo, francosko poezijo (Rimbaud) in beatniško literaturo (Kerouac). Po srednji šoli je obiskoval St. Petersburg Junior College in nato Florida State University, preden se je preselil v Kalifornijo, kjer je diplomiral iz filma na UCLA.
Preden je postal slaven, se je ukvarjal s pisanjem poezije in študijem filma. Njegova umetniška pot se je prelomila, ko je na plaži v Venice Beachu srečal Rayja Manzareka, s katerim sta ustanovila skupino The Doors. Ime skupine je navdihnil citat Williama Blaka: “Če bi bila vrata zaznave očiščena, bi se vse prikazalo takšno, kot je – neskončno.”
Prvi veliki uspeh je bil album The Doors (1967), s hitom “Light My Fire”, ki je skupino izstrelil med zvezde. Sledili so albumi Strange Days, Waiting for the Sun, The Soft Parade, Morrison Hotel in L.A. Woman. Morrison je bil znan po svoji karizmatični odrski prezenci, erotičnem nastopu, globokem baritonu in poetičnih besedilih, ki so pogosto vključevala govorjeno besedo.
Bil je v dolgotrajnem razmerju s Pamelo Courson, ki jo je imel za svojo duhovno sopotnico. Nista bila uradno poročena in ni znano, da bi imel otroke. Morrison je bil znan po uživanju alkohola, kar je pogosto vplivalo na njegove nastope. Uporabljal je tudi psihedelične droge, zlasti LSD, kar je bilo del širše hipijevske kontrakulture. Imel je več težav z zakonom, med drugim je bil aretiran zaradi nespodobnega vedenja na koncertu v Miamiju, kjer naj bi razgalil svoje telo — obtožbe so bile sporne, a je bil obsojen.
Politično je Morrison veljal za kritika ameriškega sistema, a ni bil klasičen aktivist. Njegova stališča so bila bolj filozofska kot ideološka. Ni znano, da bi se javno opredeljeval do ruske politike ali židovstva, čeprav je bil globoko zainteresiran za mistiko, okultizem in duhovnost. V njegovih besedilih se pojavljajo arhetipske podobe, ki jih nekateri razlagajo kot upor proti “matrici” — sistemu, ki duši individualnost.
Njegova smrt je še danes zavita v skrivnost. Umrl je 3. julija 1971 v Parizu, v stanovanju, ki si ga je delil s Pamelo. Star je bil 27 let, kar ga je uvrstilo v t. i. “klub 27” — skupino umetnikov, ki so umrli pri tej starosti. Obdukcija ni bila opravljena, uradni vzrok smrti pa je srčno popuščanje. Zaradi tega so se pojavile številne teorije — od predoziranja do namernega – izstopa iz sistema.
Največji zaslužki od njegovih nastopov so šli glasbeni založbi Elektra, menedžerju Billu Siddonsu in članom skupine The Doors. Ni znano, da bi bil Morrison ali njegov menedžer židovskega porekla, prav tako ni potrjenih povezav z židovstvom.
Jim Morrison je za sabo pustil bogato glasbeno in literarno zapuščino. Njegova poezija, albumi in odrski nastopi so postali simbol uporništva, svobode in iskanja globljega smisla. Leta 1993 je bil skupaj z The Doors posmrtno vključen v Rock and Roll Hall of Fame. Njegov grob na pokopališču Père Lachaise v Parizu je še danes romarsko mesto za oboževalce.
VIDEO: The Doors – Light My Fire
Pesem Light My Fire skupine The Doors je več kot le ljubezenska balada — je manifest strasti, svobode in uporništva, ki je zaznamoval duh poznih 60. let. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za erotično povabilo, se pod površjem skriva filozofska in družbeno-kritična plast, ki je značilna za Jim Morrisonovo pisanje.
Besedilo pesmi je prežeto z metaforami ognja, ki simbolizira strast, preobrazbo in osvoboditev. Morrison poje Come on baby, light my fire / Try to set the night on fire, kar ni zgolj vabilo k telesni ljubezni, temveč poziv k prebujanju, k temu, da se človek prepusti trenutku, preseže strah in se vname za življenje. V verzih kot The time to hesitate is through / No time to wallow in the mire je Morrison neposreden — ni več časa za oklevanje, za zataknjenost v vsakdanjo rutino. Gre za poziv k akciji, k temu, da se ljubezen in življenje ne spremenita v “pogrebno grmado”, temveč v ognjeno izkušnjo.
Površinsko gledano je pesem naslovljena ženski, ki naj “prižge ogenj” v govorečem subjektu, a v širšem smislu je pesem namenjena vsem, ki so pripravljeni preseči konvencionalno. Morrison je nagovarjal mlade, uporniške, svobodomiselne posameznike, ki so želeli več kot le rutino — želeli so transcendenco, izkušnjo, resnico. Pesem Light My Fire je postala himna kontrakulture. Sporočilo pesmi je namreč jasno: Ne čakaj. Ne oklevaj. Živi zdaj. Ljubezen je ogenj — naj gori, ne naj ugasne. Strast je pot do svobode.
V času, ko so mladi protestirali proti vojni, se borili za državljanske pravice in iskali duhovno svobodo, je pesem delovala kot klic k prebujenju. Morrison ni bil zgolj pevec — bil je prerok ognja, ki je želel zanetiti revolucijo v srcu vsakega poslušalca.
VIDEO: The Doors – The best of …
