Osmerosmerka #056

V spodnjem liku poiščite in prečrtajte spodnje besede, na neprečrtanih poljih pa boste dobili pojem, povezan z velikim slovenskim humoristom in intelektualcem Sašotom Hribarjem (na sliki), ki bi na današnji dan praznoval 65. rojstni dan.

Besede:

ADIŽA, AGRONOM, ALAIN, ALKAR, BRIAN, ČAKRA, EMILA, EMPIRIK, EVREN, JANKO, JAVNI RED, JERAS, JURAK, KAMION, KAVKA, KLINC, KULAK, LABIN, LEKSEM, LEVAK, LIČINKA, LIMANICA, LIŠAJ, LIVADA, LOARA, LOKIN, LOTTO, MRŽNJA, NEODLOŽLJIVOST, NRAVI, PAOLA, PASMA, PIŠKOT, RAČNA, SODRA, SPRAT, ŠIPTARJI, ULTIMO, UNIFORMA, VANGA, VELJAK, VOGUE, VOZAČ, VRVJE, ŽGALNIK, ŽUNGUL.

Kdo je bil Sašo Hribar?

Sašo Hribar, rojen 19. marca 1960 v Celju, je bil ena najmarkantnejših osebnosti slovenskega medijskega prostora. Njegovo otroštvo je minilo v Grosupljem, kjer je odraščal v običajni slovenski družini. Podrobnosti o njegovih starših niso javno znane, zato ni mogoče z gotovostjo trditi, ali so bili premožni ali kje točno so bili zaposleni. Po končani osnovni šoli se je izobraževal na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, nato pa je študiral metalurgijo, a študija ni dokončal. Kljub temu je leta 1985 po avdiciji in glasovnem usposabljanju postal radijski povezovalec na Radiu Slovenija, kar kaže na to, da je bil sprejet zaradi talenta in ne formalne izobrazbe.

Njegov vstop v medijski svet ni bil posledica političnih povezav, temveč izjemne sposobnosti improvizacije in govornega izražanja. Ni znano, da bi bil član komunistične partije ali tajni sodelavec Udbe, prav tako ni dokazov, da bi bil politično privilegiran. Njegova satira je pogosto hodila po robu, a nikoli ni neposredno pljuval po komunistih; bolj verjetno je, da jih je skozi humor subtilno komentiral, kar mu je omogočilo obstanek v javnem medijskem prostoru. Prve korake na radiu je naredil z izmišljenim sogovornikom bioenergetikom v nočnem programu, kar je pritegnilo veliko poslušalcev in sprožilo nastanek oddaje Radio Ga Ga, ki je prvič zaživela 6. aprila 1990.

Preden je postal znan, ni znano, s čim točno se je preživljal, a glede na njegovo zgodnjo vključenost v medije je verjetno, da je bil že takrat zaposlen na RTV. Bil je poročen, a podrobnosti o njegovi družini, številu otrok in njihovih poklicih niso javno dostopne. Prav tako ni znano, koliko premoženja je imel, čeprav je bil dolgoletni javni uslužbenec, kar običajno ne pomeni velikih finančnih zalog. Glede cepljenja proti Covidu ni javno znanih podatkov, da bi ga promoviral ali nasprotoval, prav tako ni dokazov, da bi bila njegova smrt povezana s cepljenjem. Umrl je 8. septembra 2023 zaradi miokardnega infarkta, le nekaj ur po snemanju oddaje Radio Ga Ga.

V življenju je prejel več nagrad, med njimi Ježkovo nagrado leta 2006 za ustvarjalnost v oddajah Radio Ga Ga in Hri-bar ter posthumno nagrado za življenjsko delo. Prejel je tudi devet Viktorjev in Gong popularnosti, kar kaže na široko priznanje javnosti. Ni dokazov, da bi bile te nagrade podeljene izključno zaradi politične pripadnosti, saj je bil Hribar pogosto kritičen do oblasti, ne glede na barvo. Poleg Radia Ga Ga je vodil tudi televizijske oddaje Titanik, Hri-bar in Na svoji žemlji, pri čemer je bila Radio Ga Ga nedvomno najbolj uspešna in poslušana.

Njegovi sodelavci so bili številni imitatorji in radijski ustvarjalci, ki so skupaj z njim gradili satirični svet, poln izmišljenih likov. Med prvimi liki so bili bioenergetik, lokalni politik in različni karikirani predstavniki slovenske družbe. Ideje je črpal iz vsakdanjega življenja, političnih dogajanj in družbenih absurdov. Odziv ljudi je bil izjemno pozitiven, saj je oddaja postala kultna, medtem ko je politika nanj gledala z mešanico strahu in občudovanja. Nikoli ni bil zaprt, čeprav je večkrat prišel navzkriž z oblastjo, zlasti v času, ko je bil član programskega sveta RTV in je kritiziral politično imenovano vodstvo.

Politično se je opredeljeval kot neodvisen kritik, ki je skozi humor razgaljal nesmisle vseh strani. Kritiziral je slovensko politiko, kapitalizem in sodobno družbo, a ni znano, da bi neposredno napadal Ameriko, Rusijo ali sioniste. Njegov humor je bil pronicljiv, a nikoli sovražen. Umrl je kot spoštovan ustvarjalec, ki je za seboj pustil bogato dediščino. Kaj natančno je zapustil potomcem, ni javno znano, a njegova zapuščina je predvsem kulturna in medijska.

Spominjali se ga bomo kot enega največjih slovenskih satirikov in humoristov 20. stoletja. Po vplivu in prepoznavnosti ga lahko postavimo ob bok legendarni Marički Babič, Tof-u, Juriju Součku ali celo Franu Milčinskemu Ježku. Njegov prispevek k slovenski medijski krajini je neprecenljiv, saj je s svojim delom oblikoval generacije poslušalcev in gledalcev. Bil je glas ljudstva, ki je znal skozi smeh povedati resnico. Njegova smrt je pustila praznino, ki jo bo težko zapolniti. Sašo Hribar ni bil le radijski voditelj, bil je institucija, simbol svobodne besede in kritičnega duha. Njegova zapuščina bo živela naprej v spominu naroda, ki ga je znal nasmejati in hkrati naučiti razmišljati.

VIDEO: Sašo Hribar v eni od svojih imitacij