Ali se tudi vam trga?? Pred nami je namreč čas trgatve, med veliko Slovenci čas največjega praznika dela in veselja

Trgatev v Sloveniji je eden najpomembnejših in najbolj veselih dogodkov v vinogradniškem letu. Običajno poteka med koncem avgusta in sredino oktobra, odvisno od vremenskih razmer in sorte grozdja1. Na Primorskem se trgatev začne že konec avgusta in traja do konca septembra, medtem ko na jugu in vzhodu države (Posavska in Podravska vinorodna dežela) grozdje dozori nekoliko pozneje.

Slovenija je bogata z različnimi sortami grozdja, ki uspevajo v slovenskih vinorodnih okoliših na Primorskem (Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras, Slovenska Istra), v Podravju (Štajerska Slovenija, Prekmurje) in Posavju (Dolenjska, Bela krajina, Bizeljsko-Sremič). Ločimo belo in rdeče grozdje ter avtohtone sorte, iz njih pa se da ‘dokletariti’ različne vrste vina.

Najbolj znana med njimi so laški rizling, sauvignon, chardonnay, renski rizling, modra frankinja, cviček, kraljevina, žametna črnina, merlot, cabernet sauvignon, modri pinot, zelen, pinela, rebula, malvazija, itd. Trgatev v Sloveniji ni le čas za obiranje grozdja, ampak tudi priložnost za druženje, praznovanje in ohranjanje bogate vinogradniške tradicije.

Koristi uživanja surovega grozdja

Grozdje pa seveda ni uporabno le za vino, obstajaj še en, predvsem – bolj zdrav in bolj koristen način (upo)rabe le-tega. Grozdje je izjemno hranljivo kot hrana in ponuja številne koristi za zdravje, še posebej, če ga uživamo v surovi obliki. Grozdje namreč vsebuje številne vitamine in minerale – bogato je z vitamini C, K in B6 ter minerali, kot so kalij, baker in mangan.

Vsebuje tudi močne antioksidante, kot so resveratrol, flavonoidi in tanini, ki pomagajo pri zaščiti celic pred poškodbami in zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni. Grozdje je tudi dober vir prehranskih vlaknin, ki podpirajo zdravo prebavo in pomagajo pri uravnavanju ravni sladkorja v krvi, hkrati pa zaradi visoke vsebnosti vode (približno 80%) pomaga pri hidraciji telesa.

Med najbolj zdravimi sortami grozdja je rdeče grozdje, ki vsebuje več resveratrola, močnega antioksidanta, ki je povezan z zmanjšanjem tveganja za bolezni srca in ožilja. Uživanje surove hrane, kot je sveže grozdje, je pomembno za ohranjanje hranilnih snovi, ki se lahko izgubijo med kuhanjem ali predelavo.

Pomembno je torej vedeti, da surova hrana zagotavlja (in ohranja) encime, vitamine in minerale v njihovi naravni obliki, kar podpira optimalno zdravje in dobro počutje. Surovo sadje lahko zato štejemo med najbolj zdrava živila, kar jih lahko vnesemo v telo, grozdje (sploh rdeče) pa je zaradi omenjenih lastnosti celo v samem vrhu, torej velja za eno izmed najbolj zdravil živil na sploh.

Izdelava rozin in njihove koristi

Grozdje pa seveda ne rabimo uporabljati le v sveži obliki, lahko se ga tudi shrani in uporabi kasneje, npr v obliki rozin. Rozine so posušene grozdne jagode, ki ohranijo večino hranilnih snovi svežega grozdja, vendar v bolj koncentrirani obliki. Postopek izdelave rozin vključuje sušenje grozdja na soncu ali v dehidratorjih.

Rozine imajo visoko vsebnost vlaknin, ki, kot zdaj že vemo, pomagajo pri prebavi in preprečujejo zaprtje. Hkrati vsebujejo naravne sladkorje, ki zagotavljajo hiter vir energije, kar je koristno za športnike in aktivne posameznike. Tudi rozine vsebujejo (ohranijo) antioksidante, ki pomagajo pri zaščiti celic, pa tudi minerale, kot so kalij, železo in kalcij, ki so pomembni za zdravje kosti in mišic.

Uživanje svežega grozdja in rozin pa prinaša številne koristi za zdravje, zaradi česar je ta sadež resnično dragocen del naše prehrane.

Trend uživanja grozdja in vinogradništva v Sloveniji

V 90-ih in 2000-ih letih je pridelava grozdja in vina v Sloveniji doživela pravi razcvet. Vinogradništvo je bilo v porastu, saj so v ugodnih klimatskih pogojih in pridelavi kakovostnega vina mnogi videli priložnost za zaslužek, v zadnjih letih pa se je trend obrnil in mnogi vinogradniki so začeli ne le opuščati, pač pa tudi sekati vinograde. Razlogov za to pa je več, med njimi pa lahko najdemo tudi napačno državno politiko …

Pridelava vina je – zaradi povečane konkurence, tako domače, kot tuje (globalizacija) – postala manj dobičkonosna. Cene vina so padle, stroški pridelave pa so ostali visoki. Na upadanje trenda vinogradništva so vplivale tudi pogostejše ekstremne vremenske razmere, kot so suše in toče, ki so vinogradnikom nemalokrat povsem uničili pridelek ali pa je le delno vplivalo ne le na na količino, ampak tudi na kakovost pridelka.

Dodatni razlogi za upad vinogradništva v Sloveniji so, da se mnogi mladi ne odločajo za prevzemanje družinskih vinogradov, saj se raje usmerjajo v druge poklice, kar vodi do opuščanja vinogradov, hkrati pa so tudi spremembe v kmetijski politiki in subvencijah vplivale na odločitev vinogradnikov. Kar nekaj vinogradnikov se je namreč odločijo za preusmeritev v druge kmetijske panoge, ki so bolj subvencionirane.

Najbolj priljubljene sorte grozdja za vino

Med trtami obstajajo tudi sorte, ki so naravno odporne na bolezni in škodljivce, zato jih ni potrebno škropiti, kar vinogradnikom zelo zmanjša tako količino vloženega dela, kot tudi strošek vzdrževanja vinograda. Te sorte so ravno zato najbolj priljubljene med nekaterimi vinogradniki, predvsem tistimi, ki želijo zmanjšati uporabo kemičnih sredstev in pridelovati grozdje na bolj naraven način.

Gre za stare sorte trt, med katerimi omenimo jurko in šmarnico, ki sta zelo odporni na bolezni in sta primerni tudi za pridelavo namiznega grozdja. Sorta izabela je znana po svoji odpornosti in je primerna za brajde in pergole, sorta solaris pa je bela sorta, ki je zelo odporna na glivične bolezni in se uporablja za pridelavo vina in soka. Regent je rdeča sorta, ki je odporna na bolezni in je primerna za pridelavo ekološkega vina.

Najbolj priljubljene sorte grozdja za jedilno grozdje

Med sortami, ki so priljubljene zaradi svoje odpornosti na bolezni in škodljivce, kar omogoča pridelavo grozdja brez uporabe kemičnih sredstev, pa obstaja tudi več sort trt, ki so posebej primerne za pridelavo jedilnega grozdja. To so arkadia, bianca, palatina, suzy in japonska izabela.

Arkadia je sorta z velikimi, sladkimi jagodami, bianca je zgodnja sorta z belimi jagodami, palatina je sorta z zeleno-rumenimi jagodami, ki so sladke in okusne, suzy je sorta z velikimi, rahlo podolgovatimi jagodami, ki so primerne za sokove, vino ali kot jedilno grozdje, japonska Izabela pa je sorta z modrimi jagodami, ki so odporne na bolezni in primerne za svežo porabo.

Za konec …

Živimo v časih, ko se številni ne zavedajo, kako zelo pomembno hranilo je grozdje in hkrati ne vedo, kako zelo nepredvidljivi časi so pred nami, zato sekajo vinograde (hrano, hranilo, pijačo). Nekateri dajejo vinograde celo v brezplačen najem, nekateri celo plačujejo, da jim ga kdo obdeluje … Poskusite se tu nekje najti in pristavite svoj lonček k temu ter čim bolje izkoristite že obstoječ vinograd.

Če le imate možnost in čas, ga vzemite v obdelavo in uporabljajte njegove sadove, dokler jih daje, saj ko je trtje enkrat posekano, povratka ni več. Če trta odmre ali se posuši, pa priporočamo zasaditev nove trte, katerokoli zgoraj navedeno staro sorto, ki je sama kot taka odporna na škodljivce in neugodne vremenske razmere, saj vam bo, kot smo že omenili, prihranila tako delo s škropljenjem, kot tudi denar za škropiva (strupe).

Na zdravje!

---

---

---

Učimo se …

Ali sta jurka in šmarnica ena in ista vrsta grozdja?

Ne, jurka in šmarnica nista isti sorti grozdja. Tukaj je nekaj razlik med njima:

• Jurka: Je stara sorta grozdja, ki izvira iz Amerike. Je zelo odporna na bolezni in škodljivce, zato je priljubljena med vinogradniki, ki želijo zmanjšati uporabo kemičnih sredstev. Jurka ima temno modre jagode in je primerna za pridelavo namiznega grozdja ter vina.
• Šmarnica: Tudi šmarnica izvira iz Amerike in je znana po svoji odpornosti na bolezni. Ima svetlejše jagode v primerjavi z jurko in se pogosto uporablja kot namizno grozdje. Šmarnica je v nekaterih regijah prepovedana za pridelavo vina zaradi vsebnosti metanola, ki lahko nastane med fermentacijo.

Kakšna je razlika med antioksidanti resveratrol, flavonoidi in tanini?

Resveratrol, flavonoidi in tanini so vsi antioksidanti, vendar imajo različne lastnosti in vire:

1. Resveratrol:
   • Vir: Najdemo ga predvsem v grozdju, rdečem vinu, jagodah in arašidih.
   • Lastnosti: Ima močne antioksidativne in protivnetne lastnosti. Povezujejo ga z zmanjšanjem tveganja za srčno-žilne bolezni in nekaterimi vrstami raka ¹.
2. Flavonoidi:
   • Vir: Prisotni so v številnih vrstah sadja, zelenjave, čaja, kave in čokolade.
   • Lastnosti: Delujejo kot antioksidanti, ki ščitijo celice pred poškodbami zaradi prostih radikalov. Povezujejo jih z zmanjšanjem tveganja za kronične bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, diabetes in nekatere vrste raka ² | ¹.
3. Tanini:
   • Vir: Najdemo jih v čaju, kavi, vinu, oreščkih in nekaterih vrstah sadja.
   • Lastnosti: Imajo adstrigentne lastnosti, kar pomeni, da lahko povzročijo zategovanje tkiv. V zmernih količinah so koristni, vendar lahko v prevelikih količinah povzročijo prebavne težave in zmanjšajo absorpcijo nekaterih mineralov ³.

Vsak od teh antioksidantov ima edinstvene koristi za zdravje, zato je pomembno, da jih vključimo v raznoliko prehrano.

Katera so vinorodna področja v Sloveniji, katere trte imamo in katera vina naredimo iz njih?

Vinorodna področja Slovenije

1. Primorska:
   • Področja: Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras, Slovenska Istra.
   • Podnebje: Mediteransko.
   • Značilna vina: Rebula, Malvazija, Teran, Merlot, Cabernet Sauvignon.
2. Podravje:
   • Področja: Štajerska Slovenija, Prekmurje.
   • Podnebje: Kontinentalno.
   • Značilna vina: Laški rizling, Sauvignon, Chardonnay, Renski rizling, Modra frankinja.
3. Posavje:
   • Področja: Dolenjska, Bela krajina, Bizeljsko-Sremič.
   • Podnebje: Kontinentalno.
   • Značilna vina: Cviček, Modra frankinja, Žametovka, Kraljevina.

Vrste grozdja in vina

1. Belo grozdje:
   • Laški rizling:
     • Opis trte: Bela sorta grozdja z visoko kislostjo.
     • Vina: Sveža, suha bela vina z aromami jabolk in citrusov.
   • Sauvignon:
     • Opis trte: Bela sorta grozdja z značilnimi aromami bezga in kosmulje.
     • Vina: Aromatična, sveža bela vina.
   • Chardonnay:
     • Opis trte: Bela sorta grozdja, ki se dobro prilagaja različnim podnebnim razmeram.
     • Vina: Raznolika, od svežih do bogatih, hrastovih vin.
   • Renski rizling:
     • Opis trte: Bela sorta grozdja z visoko kislostjo in dolgo življenjsko dobo.
     • Vina: Aromatična, mineralna bela vina z notami breskev in citrusov.
2. Rdeče grozdje:
   • Modra frankinja:
     • Opis trte: Rdeča sorta grozdja z bogatimi sadnimi aromami.
     • Vina: Polna, sadna rdeča vina z dobrim potencialom za staranje.
   • Merlot:
     • Opis trte: Rdeča sorta grozdja z mehko taninsko strukturo.
     • Vina: Mehka, sadna rdeča vina z notami črnega ribeza in sliv.
   • Cabernet Sauvignon:
     • Opis trte: Rdeča sorta grozdja z visoko vsebnostjo taninov.
     • Vina: Polna, kompleksna rdeča vina z notami črnega ribeza, paprike in hrasta.
   • Modri pinot:
     • Opis trte: Rdeča sorta grozdja z nežnimi tanini in visoko kislostjo.
     • Vina: Elegantna, sadna rdeča vina z notami češenj in malin.
3. Avtohtone sorte:
   • Zelen:
     • Opis trte: Bela sorta grozdja iz Vipavske doline.
     • Vina: Sveža, aromatična bela vina z notami citrusov in zelišč.
   • Pinela:
     • Opis trte: Bela sorta grozdja iz Vipavske doline.
     • Vina: Lahka, sveža bela vina z nežnimi sadnimi aromami.
   • Rebula:
     • Opis trte: Bela sorta grozdja iz Goriških brd.
     • Vina: Raznolika, od svežih do bogatih, hrastovih vin z notami limone in začimb.