Zaposlene na ključnih mestih v družbi smo obvestili o javnem pismu predsednice Društva za srečno življenje Belis, ki jih opozarja na možnost nove pandemije in poziva k spoštovanju človekovih pravic

četrtek, 5. septembra 2024četrtek, 5. septembra 2024 C. T.

Pred približno dvema tednoma, natančneje 23. avgusta 2024, je predsednica Društva za srečno življenje Belis, gospa Iviliana Belis, objavila javno pismo, katero je naslovila na predsednico Republike Slovenije, predsednika vlade, slovenske poslance, funkcionarje, ministre, župane, medijske hiše in druge ključne odločevalce ter oblikovalce javnega mnenja. V svojem pismu jih je pozvala k doslednemu spoštovanju temeljnih ustavnih in človekovih pravic, kot so zapisane v Ustavi Republike Slovenije, Evropski konvenciji o človekovih pravicah ter mednarodnih pogodbah, pismo pa se nanaša na možno bližajočo se pandemijo, ki po besedah Belisove že ‘sramežljivo trka na naša vrata’. Danes smo jih preko mailov o javnem pismu Belisove obvestili tudi mi, hkrati pa smo jih prosili za odgovor oz njihovo stališče, kako bodo ravnali v primeru, da WHO spet razglasi pandemijo …

Za osvežitev spomina …

Kljub temu, da je od pandemije Covid minilo že več kot dve leti in pol, so spomini nanj(o) še vedno sveži. Kako bi tudi ne bili, če pa je šlo očitno za eno največjih prevar v zgodovini človeštva, nekateri pravijo, da je šlo za največji IQ test v zgodovini človeštva. Pojdimo po vrsti. Pandemija Covid-19 se je v Sloveniji začela 11. marca 2020, ko jo je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila za pandemijo. Vzporedno z grožnjami, ustrahovanjem in pogojevanjem je trajala vse do 24. februarja 2022, ko je z začetkom vojaških operacij Ruske federacije v Ukrajini nenadoma čudežno izginila.

Kljub temu, da je od Covid p(l)andemije minilo že več kot dve leti in pol, je zaradi teroriziranja ljudi s strani medijev in nespametnih odločb ljudi, zaposlenih na ključnih delovnih mestih družbe, ta spomin še kako živ.

To nenadno in čudežno izginotje pandemije, ki je bila še večer pred tem smatrana za smrtno nevarno bolezen, odpira vprašanje, ali je bila pandemija Covid-19 morda izmišljena in ali so jo – v obliki ustrahovanja, manipulacije in teroriziranja prebivalstva, zaradi takih ukazov in navodil globalistov – izvajali zgolj mediji, politiki ter drugi državni uradniki. Poudariti je namreč treba tudi dejstvo, da virus Covid-19 še do danes ni bil izoliran v skladu s Kochovimi postulati, pomembno pa je izpostaviti tudi, da PCR test, kot je dejal njegov izumitelj Kary Mullis, ni primeren za diagnosticiranje infekcijskih bolezni. Mullis je kmalu po tem umrl v sumljivih okoliščinah.

Je nižja intenzivnost vojne v Ukrajini čas za novo p(l)andemijo?

Čas, ko vojaška operacija Ruske federacije v Ukrajini izgublja intenziteto in osrednjo pozornost, je za Zahodnjake očitno pravi za vzpostavitev nove pandemije, ki je, kot vse kaže, tik pred vrati. Zanimivo je predvsem to, da so tudi za to pandemijo, čeprav sploh še ni znano, kateri virus naj bi bil tokrat napadel Evropo in svet (virus Zahodnega Nila, opičje koze itd.), že pripravljena cepiva. Vse to nakazuje na možnost ponovnega izmišljenega virusa oz ponovnega napada na človeštvo z biološkimi in kemičnimi sredstvi, pri čemer pa bi lahko (glede na to, da so cepiva že pripravljena) tudi tokrat sodelovala tudi farmacevtska industrija.

V izogib vnovičnemu ustrahovanju in nadlegovanju ljudi predsednica Društva za srečno življenje Belis Iviliana Belis že vnaprej opozarja odločevalce in kreatorje javnega mnenja na spoštovanje človekovih pravic in pravice do nedotakljivosti in samoodločanja – tudi v primeru razglašene pandemije.

In zdaj bistvo: Glede na zgoraj navedene okoliščine in dejstva se pojavlja vprašanje, kako bodo odgovorni, zaposleni na ključnih mestih v državi, ravnali tokrat, v primeru, da WHO spet razglasi pandemijo – ali bodo podprli pravico ljudi do svobodne izbire glede cepljenja, kot to določa člen 16 Ustave ali bodo podprli zahteve WHO po obveznem cepljenju, tudi prisilnem (medtem je bil namreč sprejet ZNB, ki to omogoča oz dovoljuje), kar bi po Kazenskem zakoniku lahko predstavljalo kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic, prisiljenja in povzročitve telesne poškodbe.

K javni razpravi glede pandemije poziva predsednico države tudi mag. Vladimir Pirnat, dr. med.

Mail z vprašanji smo naslovili na predsednico države Natašo Pirc Musar, predsednika vlade Roberta Goloba, poslanske skupine Svoboda, Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija, Levica in Socialni demokrati, institucije Generalna policijska uprava Ljubljana, Slovenska vojska in Gasilska zveza Slovenije ter na vseh 212 županov in županj vseh slovenskih občin. Njihove morebitne odgovore bomo seveda objavili na našem portalu.

Takole je neki karikaturist slikovito prikazal past (cepiva), ki se skriva v naši družbi. Dodaten komentar verjetno ni potreben, saj je več kot očitno, da je po Agendi 2030 cilj globalne elite pocepiti čim več ljudi … in transormirati človeka v bio-robota (transhumanizem).

Javno pismo Belisove si lahko preberete na tem URL naslovu, v nadaljevanju pa si poglejmo, od kdaj je Slovenija članica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), koliko prispeva v njeno blagajno in ali imamo od nje sploh kakšne koristi (ali le škodljive posledice). Na tem mestu pa zgolj bežno omenimo, da lahko še več konkretnih podatkov o (izmišljeni) plandemiji Covid najdete v Pozivu k javni razpravi o Pandemijski pogodbi in Mednarodnemu zdravstvenemu pravilniku, v katerem tudi pravnik Jure Pogačnik – v imenu mag. Vladimirja Pirnata, dr. med. – poziva k javni razpravi glede omenjene problematike predsednico države Natašo Pirc Musar.

Kako je Slovenija postala članica WHO?

SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA A45/47, 9. maj 1992
SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA
PETINŠTIRIDESETA SVETOVNA SKUPŠČINA ZA ZDRAVJE, Točka dnevnega reda 26.1

OCENJEVANJE NOVIH ČLANOV IN PRIDRUŽENIH ČLANOV

OCENA SLOVENIJE

Poročilo generalnega direktorja – Po sprejemu Slovenije v članstvo Svetovne zdravstvene organizacije. Generalni direktor priporoča, da skupščina za zdravje vzpostavi podlago za določitev stopnje ocenjevanja Slovenije s Svetovno zdravstveno organizacijo.

V skladu s 6. členom Ustave je bila Slovenija sprejeta v članstvo v Svetovni zdravstveni organizaciji s petinštirideseto skupščino Svetovne zdravstvene organizacije 7. maja 1992, pod pogojem, da je pri generalnem sekretarju Združenih narodov deponirala uradno listino o sprejetju Ustave Svetovne zdravstvene organizacije.
Zato mora Skupščina za zdravje določiti stopnjo ocenjevanja za Slovenijo v SZO za leto 1992. V resoluciji WHA8.5 in potrjeno v resoluciji WHA24.12 je bilo določeno načelo, da je treba kot podlago za določitev lestvice ocenjevanja, ki jo bo uporabljala Svetovna zdravstvena organizacija, uporabiti najnovejšo razpoložljivo lestvico ocen Združenih narodov.
Vendar Slovenija še ni članica Združenih narodov in ustrezne informacije, kot so podatki o nacionalnem dohodku, trenutno niso na voljo, da bi sekretariat Združenih narodov pomagal pri določitvi začasne stopnje za namene SZO.
V teh okoliščinah bo skupščina za zdravje morda želela nadaljevati tako, da pooblasti generalnega direktorja, da uporabi kakršno koli stopnjo Združenih narodov, ki bi lahko bila določena, če bi se Slovenija leta 1992 pridružila Združenim narodom, skupaj z morebitno posledično prilagoditvijo stopnje Jugoslavije. Če se Slovenija leta 1992 ne bo pridružila Združenim narodom, bo generalni direktor po posvetovanju s sekretariatom Združenih narodov poskušal šestinštirideseti Svetovni zdravstveni skupščini predložiti predlog za začasno stopnjo za Slovenijo za leto 1992 s posledično prilagoditvijo stopnje za Jugoslavijo, brez poseganja v kakršno koli končno odločitev, ki bi jo lahko pozneje sprejela Generalna skupščina Združenih narodov o tem vprašanju.
Neproračunski prispevki novih poslancev se običajno ob prejemu knjižijo v različne prihodke v skladu s Finančno uredbo 7.1. Če pa se prispevek Slovenije lahko odšteje od proračunskega prispevka, ki ga mora plačati Jugoslavija, ga je treba ob prejemu obračunati kot proračunski prihodek.
Pri obravnavi stopnje ocenjevanja Slovenije za leto 1992 bo skupščina za zdravje želela upoštevati resolucijo WHA22.6, v kateri je dvaindvajseta skupščina za zdravje odločila, »da se od leta 1968 nove članice ocenjujejo v skladu s prakso Združenih narodov pri ocenjevanju novih članic za leto sprejema«.
V skladu s to prakso in ker je bila SLOVENIJA SPREJETA V ČLANSTVO SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE 7. MAJA 1992, bo treba oceno za leto 1992 zmanjšati na tretjino celotne letne stopnje odmere, ki bo določena pozneje.
Glede na zgornje premisleke bo skupščina za zdravje morda želela razmisliti o sprejetju resolucije v naslednjih smereh:

Petinštirideseta skupščina Svetovne zdravstvene organizacije,

ob ugotovitvi, da je Slovenija postala članica Svetovne zdravstvene organizacije 7. maja 1992 pod pogojem, da pri generalnem sekretarju Združenih narodov deponira uradno listino o sprejetju Ustave Svetovne zdravstvene organizacije;
ob ugotovitvi, da Slovenija še ni članica Združenih narodov in zato Generalna skupščina Združenih narodov še ni določila stopnje ocenjevanja za Slovenijo;
ob ugotavljanju, da bi prispevek, ki ga mora Slovenija plačati v letu 1992, dejansko predstavljal proračunski prihodek v obsegu, v katerem bi se odštel od prispevka, ki ga mora plačati Jugoslavija;
ob sklicevanju na načelo, določeno v resoluciji WHA8.5 in potrjeno v resoluciji WHA24.12, da bi bilo treba kot podlago za določitev lestvice ocenjevanja, ki jo bo uporabljala Svetovna zdravstvena organizacija, uporabiti najnovejšo razpoložljivo lestvico ocenjevanja;
ob nadaljnjem opozarjanju, da je šestindvajseta skupščina Svetovne zdravstvene organizacije v resoluciji WHA26.21 potrdila svoje prepričanje, da bi morala lestvica ocenjevanja v Svetovni zdravstveni organizaciji čim bolj slediti oceni Združenih narodov;

ODLOČI:

(1) da če bi Slovenija leta 1992 postala članica Združenih narodov, njen odmerni delež za leto 1992 v SZO izračuna generalni direktor na podlagi ocenjevalne stopnje Združenih narodov;
(2) da mora generalni direktor, če Slovenija leta 1992 ne postane članica Združenih narodov, šestinštirideseti Svetovni zdravstveni skupščini predložiti predlog za določitev začasne stopnje ocenjevanja za leto 1992 skupaj z morebitnimi posledičnimi spremembami ocene Jugoslavije za leto 1992;
(3) da se ocena Slovenije za leto 1992 zmanjša na tretjino stopnje ocene SZO, izračunane v skladu z operativnim odstavkom (1) zgoraj;
(4) da se znižana stopnja odmere in prispevki Slovenije, ki jih je treba plačati za leto 1992, odštejejo od tistih, ki se uporabljajo za Jugoslavijo, brez poseganja v kakršno koli odločitev o tej zadevi, ki jo lahko pozneje sprejme Generalna skupščina Združenih narodov;
(5) da se ne glede na Finančno uredbo 7.1 prispevek Slovenije za leto 1992 obračuna kot proračunski prihodek ob prejemu.

Koliko Slovenija prispeva za izvajanje programov WHO?

Konkretne podatke o finančnih prispevkih Slovenije v WHO od leta 1992 do 2023 je težko pridobiti, saj bi se bilo za to potrebno poglobiti v letna poročila in finančne zapise zelo specifičnih proračunskih podatkov mednarodnih organizacij. Smo pa zato izbrskali podatke, koliko je država Slovenija prispevala v proračun WHO za podporo globalnim zdravstvenim iniciativam in programom v zadnjih petih letih.

Vplačila Slovenije v podporo WHO za izvajanje njihovih programov od 2020 do 2024.

Letno država Slovenija Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) torej nameni več kot milijon evrov, ta številka pa se – glede na zadnja leta – vsako leto poveča za 100.000 evrov. Te številke so približne in se lahko razlikujejo glede na specifične projekte in iniciative, ki jih Slovenija podpira, točni podatki o prispevkih Slovenije v sklad Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pa so (oz bi morali biti) dostopni v letnih poročilih WHO in na spletnih straneh Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.

Sedaj torej malo bolje vemo, kako je s članstvom Slovenije v WHO, koliko nas vsako leto stane to članstvo in kaj to za nas pomeni, glede na število prebivalcev oz našo majhnost. Več kot milijon in pol letno, poleg raznih podkupovalnih donacij, česar pa v vladi celo niti ne skrivajo (Slovenska donacija WHO). Za pridobitev natančnih številk bi bilo, kot rečeno, najbolje preveriti uradne vire (po sistemu dostopa do javnih informacij), saj ‘veliki’ mediji o teh plačilih »per capita« ne poročajo.

Konkretne številke, koliko je Slovenija s plačanimi članarinami, vplačili za izvajanje programov in donacijami vplačala v druge organizacije, v katerih sodeluje (npr. Združeni narodi (ZN), Evropska unija (EU), itd), bomo – na željo bralcev – pripravili v katerem od naslednjih člankov, na tem mestu pa se le še enkrat več vprašajmo – ali imamo od vseh te institucij koristi ali škodo, sploh glede na to, da je naša država iz leta v leto bolj osiromašena …, na kar je v začetku 90-tih opozarjal takratni kandidat za predsednika države Ivan Kramberger, ki je bil nato (zaradi tega?) tudi ubit.

Naj za konec dodamo le še nekaj virov, od koder lahko, spoštovani bralci, tudi sami črpate podatke:

Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali Ministrstvo za zunanje zadeve (morali bi imeti natančne podatke o prispevkih Slovenije v različnih mednarodnih organizacijah)
Uradna statistika mednarodnih organizacij (npr. ZN) prav tako objavlja podatke o finančnih prispevkih držav članic, kjer bi morali biti navedeni zneski za vsako leto.

Ostali viri za dostop do pomembnih in ključnih informacij:

Zaposlene na ključnih mestih v družbi smo obvestili o javnem pismu predsednice Društva za srečno življenje Belis, ki jih opozarja na možnost nove pandemije in poziva k spoštovanju človekovih pravic

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Lahko nam sledite na FB ...

Morda vam bo všeč tudi

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Lahko nam sledite na FB ...